nosorog

Očitno gre za vrsto peščenca, v katerem prevladuje kremen, zraven je pa bog ve kaj še vse. Zihr je zdravilen, sam treba je pogruntat, za kwa.

Takole bodo opisani ahati v razširjeni izdaji moje knjige Minerali*zdravje*duhovnost, ki izide kva jst vem kdaj. AHAT Trigonalni SiO2 Pogoste primesi: Al, Ca, Fe, Mg, Mn Trdota: 6,5 – 7 Gostota: 2,6 – 2,65 g/cm3 Izvor imena: Poimenoval ga je Aristotelov učenecTheoprast in sicer po reki Achates na Siciliji, v kateri naj bi ahate prvič našli (današnja reka Dirillo). Ahat je prozorna ali neprozorna podvrsta kalcedona – mikrokristalnega kremena. Najlepši običajno nastanejo iz raztopin v votlinah, ki se zaradi prisotnosti plinov tvorijo v ohlajajoči lavi. Značilnost ahatov so tipične raznobarvne proge, ki so posledica vsebnosti primesi različnih substanc. Plasti so največkrat mikrokristalne kalcedonske, lahko pa poleg opala vsebujejo tudi prozorni debelozrnati kremen oziroma različno obarvane kremenove različke - ametist, karneol, oniks, jaspis pa tudi siderit, kalcit in goethit.Takšna votlina je lahko v celoti zapolnjena (ahatni mandelj), lahko pa ostane v sredini odprta (ahatna geoda). Odprtine v geodah ahata so včasih delno zapolnjene z vodo (enhidros); na trgu jih včasih najdemo pod trgovskim imenom orlovski kamen. V grobem ahate delimo na trakaste, ki sestojijo iz pravilnih pasov raznobarvnega kalcedona, »mahovne«, kjer vsebuje mlečna osnova kloritove luske in vključke oksidov, kateri spominjajo na mah, strukturo, ki ponazarja pokrajino, ima »pokrajinski ahat«, mavrične barve ognjenega ahata pa povzročajo vključki železovih oksidov med tankimi plastmi kalcedona. Zaradi plastovite sestave, so ahati zelo priljubljeni za graviranje. Z delnim izrezovanjem ene od plasti lahko oblikujemo neko podobo, ki je drugačne barve kot ozadje. Podoba je lahko izbočena (kameja) ali pa poglobljena (intaglio). Nahajališča: Verjetno najbolj znano nahajališče ahatov je Idar – Oberstein v Nemčiji, kjer jih nabirajo že od leta 1548. Zelo lepe ahate najdemo tudi v Braziliji, Urugvaju, Arizoni (ZDA), Madagaskarju, Egiptu itd. Možnosti zamenjave: Oblika in struktura ahatov sta zelo specifični, tako da jih zlahka ločimo od ostalih mineralov. Bolj problematična so zavajajoča imena. Mineral, ki ga npr. na trgu prodajajo pod imenom »islandski ahat« je v resnici obsidian. Ponaredki: Ker so ahati relativno porozni in imajo precejšnjo vsebnost vode (opal), jih je zelo enostavno barvati. To so počeli že Rimljani, danes pa je dodatno kemijsko obarvanih praktično že preko 90 % ahatov na trgu. Najlaže kot obarvane spoznamo tiste, pri katerih so »obrtniki« res pretiravali z intenzivnimi barvami nenaravnega videza – običajno modra, intenzivno roza itd. Tradicionalna uporaba: Že Sumerci so ahate zelo cenili in jih nosili kot nakit. V obdobju največje moči rimskega imperija je bil ahat, v katerem so bile vidne plasti raznih odtenkov, tako čislan, da so ga smeli nositi le zaslužni odličniki; nosili so ga na zapestnici leve roke, povezovali pa so ga z božanstvi, ki bedijo nad vsemi vrstami sadežev. Verjeli so tudi, da jih nakit iz ahatov varuje pred trebušnimi boleznimi. Ahate so uporabljali tudi za izdelavo amuletov resnice, ki naj bi zagotavljali, da so besede tistega, ki tak amulet nosi, vedno čiste in pravilno razumljene, ter za ljubezenske uroke. Tudi Kelti so veliko uporabljali ahate, in sicer zlasti za zdravljenje kožnih bolezni. Dioscorides v peti knjigi svojega dela Materia Medica, v kateri je opisal uporabo več kot 200 mineralov, priporoča uživanje mešanice sadnega soka z ahatovim prahom, ki naj bi bila učinkovita pri zdravljenju norosti, proti turom in drugim bulam ter boleznim ledvic in jeter. Plinij je bil mnenja, da s sežiganjem ahatov lahko odvrnemo nevihto, medtem ko Camillo Leonardo v delu Speculum Lapidum (1502) trdi, da nošenje ahata varuje pred bliski in viharji – v ta namen so kmetje pritrdili ahate nad vhodna vrata svojih domov. V nekaterih predelih Evrope so kmetje takrat, ko je bil čas za oranje, ahate privezali za rogove živine ali na konjsko vprego v veri, da jim bo to prineslo bogato žetev. V magijsko moč ahatov so verjeli tudi Vikingi – s pomočjo ahatov so izvajali poseben ritual, kadar so želeli najti izgubljene stvari, zaklade itd. Vikinško sekiro (z rezilom ne obeh straneh) so najprej nad ognjem segreli, da je zažarela. Nato sp ročaj sekire zasadili v zemljo, na vrh kovinskega dela med obe rezili pa previdno položili okrogel ahat. Če je ahat padel s sekire, so smer padca razumeli kot namig, na kateri strani naj iščejo. Veliko manj upov, da bodo izgubljeno stvar našli, pa je bilo takrat, kadar je ahat ostal na sekiri. Ahati, v sredini katerih je voda, naj bi povečevali plodnost tako pri moških kot ženskah in lajšali porod, izredno ugodno pa delujejo tudi na rast rastlin. Uporaba danes: Na duhovni in mentalni ravni ahati spodbujajo ozaveščanje življenjskih izkušenj, pozitiven odnos do medsebojnih razmerij in osredotočenost na tisto, kar je pomembno; za te učinke je dovolj že sama prisotnost ahatov v bivalnem prostoru, saj spremembe v nas povzroča že sam pogled na pestre oblike in prijetne barve ahatov. Na fizični ravni pa je pomembna predvsem vloga ahata pri spodbujanju regeneracije in rasti. Ahati, ki v jedru vsebujejo kameno strelo, stimulirajo spomine na prejšnja življenja. Zaradi pasaste strukture, sestavljene iz različnih kremenov, delujejo ahati na različne organe. Uporabljamo jih kot eliksir, z direktnim polaganjem na prizadeto mesto, močna pa je tudi meditacija v krogu iz ahatovih koščkov. V ahatih zasledimo vpliv praktično vseh elementov, kateri prevladuje, pa je odvisno od sestave posameznega ahata. Nekateri ahati so zelo specifični že po naravni obliki (ali pa jih v želene oblike zbrusimo) včasih pa v njih prevladuje posamezna barva; na trgu največkrat naletimo na: - Ahatovo oko: Element zemlja/ogenj. Tako imenujemo ahate, ki vsebujejo specifične manjše koncentrične kroge v različnih plasteh, iz katerih je z brušenjem moč oblikovati formo očesa. Uporabljali so jih za očesa nekaterih kipov tako v Arabiji, kot tudi med ameriškimi Indijanci. V Arabiji so bili najdeni tudi prstani z ahatovim očesom, ki so jih uporabljali kot amulet proti zlemu očesu, prebivalci današnje Sirije pa so bili prepričani v njegovo protibolečinsko delovanje. Danes jih uporabljamo predvsem kot ročne kamne. Krepijo pretok energije po telesu, spodbujajo regeneracijske procese, simbolizirajo pa usmerjenost k cilju in odločnost. - Dendritni (mahovinasti) ahat: Element zemlja/ogenj. Gre za kremen z dendriti, zelenimi vključki drugih kristalčkov, ki simbolizirajo vztrajnost in moč. Eliksir iz tega kamna dobro vpliva na vitalnost in odpornost proti infekcijam. Krepi samozavest, notranji mir, vztrajnost in nam pomaga, da se zavemo svoje notranje moči. Navdahne nas s čutom za potrebe ljudi, s katerimi prihajamo v stik. Obeski in ročni kamni krepijo samozavest, usmerjenost k cilju in pretok energije v telesu. - Kačji ahat: Element zemlja/ogenj. Formira se sekundarno v prostorih majhnih zračnih mehurčkov v že strjeni lavi. Ker so stene teh mehurčkov nagubane, dobimo na površini kačjega ahata značilne forme, ki spominjajo na kačjo kožo. Ti ahati simbolizirajo energijo kundalinija, ki po vzhodnjaškem učenju domuje v trtici (element zemlja), z ustreznimi postopki pa jo lahko prebudimo v njeno ognjeno moč. Simbolizira tudi neodvisnost in ambicioznost. To pa sta kvaliteti, ki ju želimo z nošenjem ročnih kamnov ali obeskov iz kačjega ahata prebuditi v sebi. - Oker ali rjavkasti ahat: Element zemlja. Rimljani so iz njih izdelovali talismane za hrabrost vojščakov, zaščito pred piki insektov in krepitev krvi. Eliksir krepi dlesni in nas tudi čustveno dela bolj odporne pred zunanjim vplivom. Obstaja še več vrst ahatov, ki so glede na prevladujočo barvo energijsko primerljivi z nekaterimi drugimi sorodnimi minerali: modrikasti ahat – kalcedon, zelenkasti ahat – hrizopraz, rdečkasti ahat – karneol itd. Zvezdni ahati pravzaprav niso pravi ahati, saj gre za razpokano vulkansko kamnino bogato z glinencem in kremenom, zapolnjeno s kalcedonom ali kalcitom. Astrološke povezave: -Ahatovo oko: Moč za dosego cilja daje predvsem osebam, rojenim v astroloških kombinacijah rak – ribi, ribi – vodnar, običajno pa energijsko ustreza tudi rojenim v kombinaciji strelec – kozorog. - Dendritni ahat: Je energijski odsev energij, ki so vladale ob rojstvu ljudi, rojenih v kombinaciji sončno znamenje strelec – ascendent kozorog, ustreza pa tudi kombinaciji kozorog – oven. Energijsko uravnoteža ljudi, rojene v naslednjih nebesnih kombinacijah: strelec – ribi, rak – kozorog, ribi – vodnar in devica – oven. - Kačji ahat: Devica – oven, - Oker ali rjavkasti ahat: Prizemljuje osebe, rojene v kombinaciji rak – vodnar, primeren pa je tudi za druge osebe, rojene v kombinacijo voda – zrak, ali zrak – voda, če jim le barva ustreza.

Nehi tok dobr zgledat, k sm že čist fertik...

Kaj špa vem. Za tele stvari okol pljuč in grla se mi kalciti, tudi če imajo "primerno" barvo, ne zdijo bog ve kaj. Kalcite so stari magi v glavnem uporabljali za "krepitev" moči obredov, ki so jim vladale druge energije. V duhovnem smislu te eliksir iz kalcita mal potegne na zemljo, če preveč fantaziraš in po luftu neumnosti klatiš, na fizični ravni pa ugodno deluje na možganske aktivnosti (krepi spomin), skupaj z magnezitom pa je ql pr osteoporozi.

Avanturinu vlada element zrak - se pravi dihanje, pljuča ... lalala

Najprej železo in baker v mineralih: - Baker in (predvsem) železo dajeta barvo ogromno mineralom in če za eliksir ne bi uporabljali nobenih mineralov, ki ju vsebujeta, bi se morali odreči tudi npr. eliksirju iz ametista, akvamarina, ahata, avanturina, citrina, turkiza itd, itd. Za eliksir ne uporabljamo tistih železovih in bakrovih mineralov, ki so porozni in pri katerih bi prišlo do direktne topnosti nekaterih elementov v vodi kot tudi kvarni vpliv vode na kvaliteto minerala (oksidacija). Ognemo se torej eliksirjem iz limonita, goethita, azurita, poroznih vrst malahita ipd. Na pljuča ima zelo ugoden vpliv rutil - ker je porozen, uporabimo varianto v kremen(rutilov kremen). Pljučom koristijo še nekateri eliksiri, npr. iz avanturina, predvsem pa iz hrizopraza, ki ima tudi močno razstrupljevalno funkcijo. Pri zasluzenosti pljuč je otudi rubin (prej polaganje kot eliksir). Glede na energijske elemente, ki jih vsebuje, naj bi rodonit ne bil bog ve kaj, a mene odličodpre po "kadilskem mačku" (polaganje). Za grlo imam najboljše izkušnje s sodalitom. Eliksir lahko delaš iz vseh berilov, vendar pa njihov učinek ni enak. Energije najbolj znanih berilov: akvamarin: voda, smaragd: zemlja - zrak, morganit: voda zrak. Morda se ti bo zdela tale delitev energij malo nenavadna, a dejstvo je, da po barvi minerala ne moremo vedno sklepati o elementu, ki mineralu vlada. Tako npr. djotiš povezuje rdečo koralo z Marsom, čeprav gre v resnici za tipičen "ženski" mineral. Sam pri določanju elementov v mineralih upoštevam barvo, kemijsko sestavo, vrsto kristalizacije, pri pravilnih kristalih zunanjo obliko ...

Ne povemo!!!

He, he, he

Gotovo pa je nekaj resnice v kratkoročnih in dolgoročnih spremembah zemeljskega magnetnega polja in legi magnetnih polov Zemlje. Več kot 95 % zemeljskega magnetnega polja, pa tudi njegove dolgoročne spremembe, nastanejo kot posledica električnih in snovnih tokov v tekočem jedru Zemlje. Preostali delež, ki vpliva na njegove kratkoročne spremembe, pa prihaja iz zunanjih virov, oziroma je posledica aktivnosti Sonca in električnih tokov v ionosferi. Južni magnetni pol se trenutno nahaja blizu geografskega severnega pola Zemlje, severni pa blizu njenega geografskega južnega pola. Skupina kanadskih znanstvenikov, ki je določila lego pola takoj po II. svetovni vojni, je ugotovila, da se je lega magnetnega pola v zadnjih 50 letih premaknila za več kot 250 km proti severozahodu. Nadaljnja opazovanja so pokazala, da se južni magnetni pol premakne za okoli 10 km na leto. Pri tem gre za povprečno lego magnetnega pola, saj le ta čez dan venomer potuje po eliptični poti po zemeljski površini in je lahko tudi krepko več kot 50 km oddaljen od povprečne lege. Te dnevne spremembe so posledica vpliva Sonca na magnetno polje Zemlje. Bolj zanimivo pa je dejstvo, da sta se legi severnega in južnega magnetnega pola v zadnjih štirih milijonih let devetkrat obrnili za 180o, kar so ugotovili strokovnjaki, ki preučujejo fosilno magnetizacijo kamenin vseh starosti (paleomagnetizem). Do tega sklepa so prišli ob analizi težav, ki so se pojavile pri magnetni navigaciji podmornic, katerih vzrok je različna namagnetenost bazaltov morskega dna. Zelo verjetno je, da je ob takšnih obratih severnega in južnega magnetnega pola Zemlje prišlo tudi do izumrtja določenih živalskih in rastlinskih vrst. V fazi zamenjave polaritete, je namreč Zemlja brez zaščite pred kozmičnimi sevanji, kar privede do različnih mutacij bioloških organizmov, za najobčutljivejše pa so sevalne obremenitve preprosto prevelike. Glede na to, da je notranjost Zemlje tekoča, je gibanje talin razmeroma težko napovedljivo, saj med sistemom enačb, s katerimi to računamo, najdemo tudi nelinearne (npr. Navier-Stokesova enačba). Zato so naredili poskus z laboratorijsko simulacijo celotnega procesa. Simulacija je pokazala, da bi moralo priti vsakih 38.000 let do spontane zamenjave magnetnih polov Zemlje, po 33.000 letih pa naj bi se pokazale prve nestabilnosti; magnetno polje postane manj dipolno, magnetna energija se bistveno zmanjša, kinetična energija zunanjega jedra Zemlje (2800 do 5000 km pod površjem) se podvoji in naenkrat se magnetno polje obrne. Obrnitev polov je verjetno posledica nekega še neraziskanega vzorca gibanja tekočin v notranjosti Zemlje. Ker pa je od zadnjega obrata preteklo že veliko tisočletij, ne moremo vedeti, kako tak obrat vpliva na življenje na Zemlji. Omenjena simulacija naj bi sicer ponazarjala dogajanja na Zemlji, vendar pa je nemogoče trditi, da je te podatke moč povsem preslikati v realnost, saj se npr. obdobje med dvema obratoma, ki ga izračunamo na osnovi simulacije, ne ujema z obdobjem, ki so ga določili preučevalci paleomagnetizma. To so fizikalna dejstva. Ostalo pa je informacijska komponenta teh polj, ki se evolutivno razvija (o tem več ob priliki). Zanimivo pa je, da ful folka govori, da je bila do relativno pred kratkim na višini cca 30 km nad Zemljo nekakšna energijska mreža, katere več ni (zanjo ni nikakršnih fizikalnih osnov, ampak saj veš - realnost je še vse kaj drugega kot pa le tisto, kar zna pojasniti fizika).

Na to jst gladam mal drgač. No, pa nima veze.

Hm, na tovrstno literaturo običajno ne trzam. A mi zaupaš, kakšna ali katera magnetna mreža naj bi se premaknila?

Ria... se sliš, kot bi Stane 'skoz tebe' govoril K smo že pr tem nesrečnem Stanetu - čist možno, da se da z uporabo "zdrave soli" res shujšat. Jst zdele že kar nekaj časa uporabljam isključno himalajsko sol (prej sm pa Stanetovo), nič nise m spremenil prehranjevalnih navad, pa sem opazno shujšal - če se mal potrudim, si lahko zdaj katerekoli svoje hlače zapete iz riti potegnem - celo tiste, ki sem si jih pred dobrim mesecem namerno kupil malo preozke.

Zrnce o razmerju vzhod - zahod (odlomek iz moje knjige Holistična radiestezija I.) VZHODNJAŠKA FILOZOFIJA V EVROPSKEM PROSTORU Pretirano mešanje vzhodnjaških elementov v evropski pristop k obravnavi človeka in prostora se mi zdi povsem nepotrebno, saj imamo sami dovolj duhovne tradicije. Pa ne gre le za to. Usmerjenost nekaterih v vzhodna duhovna izročila se mi zdi vprašljiva predvsem zato, ker vzhodnjaški termini, predvsem pa njihovi simboli, nimajo prave moči, ko jih uporablja nekdo, ki tej tradiciji ne pripada in se z njo ne more popolnoma identificirati. Vendar včasih mimo tega ne moremo, saj je v preteklosti evropska tradicija postopoma uvajala v svojo ezoterično učenje tudi elemente vzhoda, pogosto pa tudi prevzela posamezne izraze, ki običajno izhajajo iz sanskrta, tako da za določene pojme svojih izrazov niti nimamo. V Evropi so se že povsem udomačili termini, kot so čakre, nadiji in celo imena nekaterih nadijev (ida, pingala, šušumna). Če sem le mogel, sem se odvečni rabi vzhodnjaških izrazov in pristopov k obravnavi prostora ognil. V primeru energijske substance, iz katere izhajajo štirje energijski elementi (ogenj, voda, zrak, zemlja), pa sem uporabil vzhodnjaški izraz akaša in ne termina eter, ki je običajen v evropskem prostoru. To pa predvsem zato, ker obeh pojmov ne enačim povsem. Po Aristotelu je namreč eter najosnovnejši element (quinta essentia) izven njega pa govori še o bogu kot gibalu sveta, prav tako pa je izraz eter od Descartesa naprej uporabljala tudi fizika, ki je z njim označevala hipotetično, nemerljivo snov, ki izpolnjuje ves prostor in je hkrati nosilec elektromagnetnih pojavov. Konvencionalna fizika tega izraza sicer v glavnem ne uporablja več, a še danes marsikdo reče, da je npr. nek radijski oddajnik poslal »v eter« dobro glasbo. Pojem akaša pa doživljam kot nekaj, kar ima precej več avtonomije kot pa eter, in ga enačim z vzročno sfero, torej bogom. Pri tem gre zgolj za osebni odnos do obeh pojmov in se mi njuni bazični definiciji niti ne zdita tako pomembni.

Ups!!! Šele zdj zašteku. Duh in vonj valjda nista mišljena v istem kontekstu...

K smo že pr svobodi duha - glej moj post v temi "vonji" (misli...)

Moj pes baje ful zaudarja, men je pa njegov vonj kot Stanetu sol... Ko pa sem prišel pred enimi desetimi leti iz Triglava in se v dolini razkomotil, je ena bejba komentirala, da imajo moje noge tak vonj, kot bi bil že kakih 14 dni mrtev. U glavnem sm se tolažu, da je bla zajebancija, sam kurc, k je pa u vsaki zajebanciji kanček resnice; O.K. - recimo, da so noge v resnici zaudarjale, kot da bi bil mrtev le en teden.

Sicer nimam pojma, kva za eni junci so teli Kurbosi, sam ime majo pa dober.

A, jebi ga; človek lahko dela načrte, Bog pa potem naredi po svoje.

Kironovo sporočilo? Kdo pa je ta gospod?

Aire že kar dolg nisem v živo videl, sam ko tkole na LF gledam njene fotke, ni nobenega dvoma - z veseljem bi jo vzel s seboj na samotni otok.

Mateja, bod tolk prjazna, pa prpopi smle tvoj članek "premik magnetne mreže", ki je pred dobrim letom izšel v Auri. Na netu ga namreč nism znal najdt.

V začetku decembra je sejem mineralov na Vegovi v Ljubljani (za elektro šolo), Letos bo Vitafest - ta vikend (maš v eni temi cel program - vem le za eno spremembo; M. Ogorevc je predavanje zaradi zasedenosti odpovedal). Priporočljiv sejem - Munchen (včasih septembra, zdaj oktobra), za fuuuuuuuuul pocen kamne kupt pa Sopron (Madžarska) - aprila je že bil, mislim pa, da bo jeseni še enkrat. Drgač je pa moj najljubši sejem kamnov v Bologni, a je tud že bil. Teh sejmov je drgač po Evropi ful.

Ker ful bejb ne zna uporabljati ličil v pravi meri, oz. se ličijo pretirano vpadljivo ipd., zanimiva zgodbica: Enkrat sem bil z eno kolegico na pijači. Sediva si nasproti, gledam jo in rečem: "Danes si videti nekako lepša kot običajno." Odgovorila je: "Naličena sem." Naličena je bila tako diskretno, da ličila praktično sploh nisi opazil, je pa opravilo svojo funkcijo (poudarek kvalitet, prikritje hib)

(... oni našminkani pobček... a ni to HIM? ... ) HIM? Kdo ali kaj pa naj bi bilo to? (Ob temle sem se spomnil dokumentarca o nastanku banda Black Sabath. Kitarist je dal u cajtng oglas, da išče pevca. Enkrat pri njemu doma pozvoni. Odpret gre njegov foter, pride nazaj, noter do njega in mu reče: "Nekaj je zunaj. Tebe išče." - zunaj je stal Ozzie Osbourne )

Morm rečt, da sem imel na grobu svojga starga fotra (umrl mučen med vojno) vedno prav poseben feeling. Do relativno pred kratkim je bil pokopan v gozdu (grob si je moral izkopati sam). Z njim čutim neko čudno povezanost. Zelo blizu tega mesta sem vodil svoj prvi ritual hoje po žerjavici. Valjda sem bil nervozen. Neposredno pred začetkom pa sem skočil do njegovega groba in se vrnil nazaj zbran in hladen kot špricar. Tud drugi zanimivi flashi so se mi dogajali na njegovem grobu; vplivali na moje vrednotenje "družine" in še marsičesa. Strange, strange...