nosorog

Srebro na površini rado oksidira, pri tem mu slana voda seveda pomaga. Kakšna je možnost oz. "hitrost" oksidacije, je odvisno od tega, od kod srebro prihaja (devajo vanj različne količine različnih primesi). Rusko srebro recimo blazno hitro oksidira. Boljš ideja kot slana voda je zato voda, v katero daš sodo bikarbono ali če najdeš v naravi naravno desnosučno vodo. Na soncu je kamena strela kar rada. la

Tvoj mnenje o seb me je najbolj zanimu. Me je zanimal, če se zavedaš, kolk si odžgan; še zame preveč, pa sem fajn toleranten lalala Provzaprov so vrste odžaganosti stvar okusa. Men je najbolj všeč folk, ki je odbit na Pornijev način, čeprav tud ta tipček v svoji "odžagani perfektnosti" ni čist popoln - včasih se zarad oslove sence ful na koga sprav. Kar se pa mene tiče - ni vredno izgubljat beset, ker najditelj itak nebi bil pošten. alalal (crevkir ireb)

Res včasih precej profitiram iz debate z nekaterimi (pa je takšnih vedno manj). Predvsem s tistimi, s katerimi se ne strinjam (včasih Emanuel, pogosteje Kabalist) in se moram zaradi tistega, kar napišejo, angažirati pri preverjanju svojih stališč. Profitiram torej posredno, kajti v svojih knjigah uporabim itak stvari, do katerih pridem sam. Delim pa te stvari s folkom itak, preko tistih objav, ki imajo težo (veliko oobjav je tudi nima, saj pogosto afne guncam in opice zibam). la (še vedno šparam)

Tomaž, mislim, da načeloma glede regresije nimaš prav. Dejstvo sicer je, da sem jaz na regresijo hodil precej dolgo, bil sem celo pri Kudrikovi, ki je v prostoru bivše YU veljala za vrhunsko, a nisem z njo "razrešil" prav ničesar, ampak glede na to, da se blokade generacijsko prenašajo preko morfogenetskih polj, bi moralo to vsaj pri nekaterih delovati (morda jaz preprosto nisem tip za to). Se mi zdi da jasneje, ko ima človek izraženo svojo individualnost, manj šans ima, da bo regresija pri njem delovala. Zdaj se bo tole morda izključevalo s prej povedanim, ampak - kljub temu, da bi regresija vsaj pri nekaterih "morala" delovati, nisem njen pristaš; deluje verjetno pri folku, ki je bolj vodljiv in takšni bi si morali okrepitoi predvsem zavest o sebi; za to pa je čuda boljših metod, kot je regresija. lalala

Svašta ... nimam besed niti za lalala

Emanuel, stara pizda, prav pogrešam te; Kabi je spizdu, ti pa tolk malkrat prideš v tele teme ... in nimam se več s kom kregat . alalal (beri rikverc)

Točno. Zdj s me spomnu naa neki res ogabnega. Včasih sem bil neverjetno zasvojen z ribolovom - ribe sem lovil non stop. In potem, ko je bila skrinja polna, sem jih začel vlagati. In enkrat jih vlagam v tisto vrsto kozarcev, na katerih je treba na koncu zažgati malo špirita, da se vakuumsko zaprejo. Pa sem opazil, da doma ni nobenga špirita in uporabil sem eno vodico za po britju. okus te vodice so potem nekako privzele vložene ribe in tisto je bilo zares ogabiš. lalala

Ti maš tok dobre, da bi se moral nujno preaimenovati iz butla v butologa (please, naredi to)- turej tipa, ki proučuje butote, butle ... lalala

Men so jetrnice kr všeč, pa jih že vsaj tri leta nisem nikjer videl. Kje v Zasavju jih pa imajo? Sem se itak navajen vozit v štacuno - matr, na naših koncih vsi peki pečejo gumijaste žemlje, kar me blazno razkači; zato se vozim po kruh iz Radeč v Hrastnik (!!!), kjer imajo v Sparu normalne - jim skorja poklja. lalala Sj ne morem verjet; kok s ti zmešan ...

Ene od top gnjus zadev iz tvoje žblj lestvice se mi zdijo prav izvrstne. Totalka rad mam melone, lubenice, vampe, ribe, sveže hobotnice, lignje in školjke, krvavice in rozine. Zmerno rad imam jetrca in kostni mozeg . Tud jst pa ne maram potice in buhtljev. Ker sem seljačina, sploh ne vem kaj so šarklji in marcipan. Nikakvi so pa res želatinasti bomboni žblj vrhunec pa dejansko kuhane kurje noge. Kar se vina tiče, ga nimam tolk rad, da bi ga kadarkoli sam spil, ni pa tok nagravžen, da ge ne bi kdaj v družbi. Aja, pa nek sem prebral, da nekdo ne mara bikovih jajc; pohana so ne sicer vrhunska, prav dobra pa. lalala

Izkustvene raziskave nekaterih kultnih poznavalcev vplivov barv so glede modre prinesle različne rezultate. Hessey in Podolsky npr. pravita, da zožuje kapilare, posledično pa viša pritisk. Wwohlfarth pa recimo pravi, da pomirja srčni utrip in zmanjšuje dihalni ritem. Po mojem so te nasprotne trditve posledica neupoštevanja spola, oziroma dejstva(?), da modra deluje na bejbe drugače kot na tipe. Ena druga raziskava (avtorja ne vem) je namreč pokazala, da deluje modra na ženske približno tako, kot na moške rožnata. alalal (beri rikverc) Aja, še Frieling: na tleh deluje modra vodstveno, daje vtis distance, na stenah hladnosti, oddaljenosti, na stropu pa duhovnosti, sanjavosti, deluje pa tudi nekoliko pokroviteljsko. lalala (tokrat beri prou)

Glej ga zlomka - pri nejm in z njim sem se jaz začel ukvarjati z duhovno kramo. Tipček se je oženil in se, kolikor vem, oddaljil od teh vod. Z njem imam pri regresiji ene par odpulenih izkušenj: - enkrat sem začel med regresijo klobasati latinsko, on pa si je uspel pšrecej mojih izgovorjenih budalaštin zapisati in kasneje sva s slovarjem ugotovila, da so klobasarije imele smisel - pogosto sva morala z regresijo prenehati, ker je mene zgrabil krč v ledvenem predelu. Ko se je enkrat spet to zgodilo, je zor Bleknil: "Morda imaš pa ti tam kakšno bitje, ki se boji, da ne bo odkrito." - v momentu, ko je to izgovoril, je v kuhinji zaropotalo, kot da bi nekdo fuknil na tla ene dvajset krožnikov; vzroka hrupa nisva odkrila lalala

Delal si primerjavo s kožo - bolj oddaljeno je posamezno energijsko telo od fizičnega, bolj nežno je. Ve4rjetno vodnikom lahko vseeno malce mamo omeniš ... la Avtorji, ki se resno ukvarjajo s simboliko barv rožnato pogosto prezrejo; celo Frieling jo je skorajda prezrl, saj o njeni simboliki sploh ne piše, ampak navaja le, kako deluje na nas, glede na to, ali je na tleh (nežno, nedotakljivo), na stenah (brez substance, slabotno) ali na stropu (prozorno). Jo je pa polna novodobna literatura. Zanimivo je, da je rožnata poleg modre tista barva, ki deluje na moškega bistveno drugače kot na žensko. Nekateri viri pravijo, da moškega čustveno zmehča, ženskam pa daje energijo lisic (mutivoda.com). lala

Narobe so ti povedal. Najgostejša plast avre je prve - eterično telo.

Kantner&Slick&Freiberg: Flowers of the night orelalart ap eš alalal

spooky tooth : Society child (že ene petič dons ...) alalal (crevkir ireb)

Ne razumem. Sejem, o katerem govorimo, bo drugi vikend v maju. la

lalala

Polna dvorana štantov pač. Glede izbire - odvisno, česa si navajen. Če nisi bil še nikoli na nobenem večjem sejmu v tujini, se ti bo zdelo fantastično, če si bil, pa malo manj. lalala

Kamni so pri teh zadevah le pomagalo - nekateri zato, da lažje poštekamo prave razloge depre, nekateri pa zato, da si okrepimo tretjo čakro. Depresija namreč izhaja iz slabe samopodobe (oslabljena tretja čakra). Ljudje s slabo samopodobo se ne zavedajo, da izhaja njihova moč iz njih samih, ampak jo iščejo drugje - za to, da funkcionirajo za silo stabilno potrebujejo, da jih stalno kdo hvali, da imajo stvari, ki zanje simbolizirajo moč (npr. denar, dober avto, lepega partnerja, položaj v družbi ...); če teh fitbekov ni v zadostni količini, utonejo v depresijo. Kakorkoli - kdor se hoče izvleči iz tega, mora najprej poštekat, da so pomembne le resnične potrebe, ki domujejo v njem samim in ne vsiljene; dejstvo je, da nam danes propagandni stroj vsiljuje podobo popolnega moškega in ženske, trobijo nam, kaj moramo vse imeti, da smo "in" itd. Če pademo v ta mlin, smo v kurcu. Če pa v enem momentu znamo te stvari poštekat, se zavemo svoje enkratnosti in začnemo poslušati svoj resnični jaz, imamo šaanso, da izgradimo boljšo osebno podobo in se potegnemo iz depre. Z nekaterimi kamni (citrin, girasol ...) si lahko v energijskem smislu pomagamo okrepiti tretjo čakro, pomagajo tudi fizične vaje in čim pogostejše vzdrževanje koncentracije v območju pleksusa - kadar smo tu močni, depra nima šans.

Primerno nihalo izberemo v odvisnosti od vrste in namena radiestezijskega dela, ki se ga želimo lotiti. Za korektno radiestezijsko delo je pomembno predvsem to, da je utež, ki je obešena na vrvici, simetrična glede na navpično os. Ni slabo, če na konec vrvice privežemo primeren obroček. Pri radiestezijskem delu ga nataknemo na mezinec, kar preprečuje padec nihala iz roke. Če nas obroček moti, pa naj bo vrvica tako dolga, da jo lahko nekajkrat rahlo navijemo okoli mezinca. Na trgu najdemo tudi nihala, ki so namesto na vrvico pritrjena na primerno verižico. Ob nakupu prvega nihala je priporočljivo preveriti, kakšna teža nihala nam bolj ustreza, saj za delo na odprtem prostoru zelo lahka nihala niso najbolj primerna, ker nanje vplivajo že najmanjše motnje, pa najsi izhajajo od vetra, hoje po terenu, … Radiestezisti pogosto uporabljajo dvoje nihal; težjega, za odkrivanje energijskih anomalij v prostoru, ter lažjega, za nekatere postopke teleradiestezije, kot je npr. določanje lokacije izgubljenih predmetov nad zemljevidom. Tudi dolžina vrvice oziroma razdalja med prijemom vrvice in telesom nihala je pri posameznikih zelo različna. Sčasoma vsak najde optimalno razdaljo, ki mu omogoča korektno radiestezijsko delo. Zelo pomembno se mi zdi, da ob nakupu nihala poskrbimo za to, da je energijsko čisto, ustrezno polarizirano, in da vzpostavimo z njim primeren odnos. Nepomembna pa ni niti barva nihala. Barva medenine, iz katere so nihala najpogosteje, nam daje občutek miru in samozavesti, po drugi strani pa je barva aluminija simbol komunikacije. Zaradi negativne simbolike črnine pa mi nikakor niso pri srcu nihala črne barve. Seveda ni vseeno niti, kakšna je oblika nihala. Načeloma simbolizira podolgovata oblika nihala aktivni, moški princip (prevlada pozitivne polarizacije), bolj hruškasta in okrogla pa ženski princip (prevlada negativne polarizacije). Vendar pa ni nikakršne potrebe, da bi stvar zapletli tako, da bi v želji po čim pravilneje polariziranem nihalu izbirali material, ki bi mu vladal ženski princip (npr. aluminij) in podolgovato obliko. Drži sicer, da imajo nihala, v odvisnosti od materiala, iz katerega so izdelana, večjo ali manjšo sposobnost »pomnjenja« okoliških vibracij, a dejstvo je, da ga lahko zelo enostavno razelektrimo z nekaj lahnimi udarci v les, pravilno polariziramo pa tako, da primemo vrhnji del nihala z desno, spodnji pa z levo roko. Glede na namen uporabe izberemo tudi nihala z enim ali več resonatorji (prstani oziroma rebra, ki se nahajajo na telesu nihala). Med radiestezisti so mnenja o vlogi resonatorjev deljena. Glavni pomen pripisujejo resonatorjem predvsem v zvezi s kromoterapijo, saj pravijo, da nam nihalo z enim resonatorjem omogoča oddajanje neke točno določene barve (barva z njim zaresonira), nihala z več resonatorji pa naj bi omogočala sprejemanje in oddajanje barv celega barvnega spektra. Ni pa malo niti tistih, ki menijo, da je vloga resonatorjev v bolj točni detekciji škodljivih sevanj, saj naj bi resonatorji zmanjšali vplive bočnih sevanj. Glede na vedenje, da je instrument zaznave sevanj človek, nihalo pa le pretvornik zaznanega v vidno obliko, zadnja trditev zanesljivo ne drži. Ne strinjam se niti z mnenjem, da resonatorji omogočajo prenose energij elektromagnetnega spektra vidne svetlobe, saj je znano, da lahko te energije prenašamo tudi povsem mentalno in brez nihala. Občutek pa imam, da so energijski prenosi vseh vrst z nihali, ki imajo resonatorje, dejansko intenzivnejši in zato lažji. Nihala z resonatorji torej olajšajo tovrstne prenose.

Ne. Sem se odločil, da bom čez praznike končal nekaj obveznosti, ki jih imam do parih podjetij, pa sem jih odlagal. Čim bodo prazniki mim, pa bom imel predvidoma kar precej časa. la

Ne vem iz glave. Mal bi mogu pogledat kje to imam. Na kakšnem CDju zagotovo, sam mam tako slabo označene, da boi težko najti. Sem te dni nabavil nov računalnik in nameravam v kratkem gradivo iz vseh CDjev preseliti nanj; ko bom tako prišel do teh mer, jih bom postnil.

SPROŠČENOST IN DOSEGANJE ALFA STANJA Eden od pogojev za uspešno radiestezijsko delo je torej tudi stanje globoke sprostitve oziroma alfa stanje biološkega valovanja možganov, ki ga izkušen radiestezist doseže v nekaj sekundah. Začetnikom pa bo morda v pomoč navedba dveh sprostitvenih vaj, s katerima takšno stanje dosežemo, koristne pa so tudi za vzpostavitev enotnosti duha, uma in telesa: Potovanje zavesti -Lezimo na hrbet, roke naj bodo malenkost odmaknjene od telesa, z dlanmi obrnjenimi navzgor, noge pa iztegnjene in rahlo razširjene. - Z zavestjo gremo najprej v palce nog, nato v stopala, podkolenski del in stegno najprej ene in nato še druge noge in vsak del, na katerega usmerimo pozornost, sprostimo. Nadaljujemo s palci, dlanmi, podlahtjo in nadlahtjo vsake roke posebej in nato ramenskega obroča. Zavest nato spustimo v prsni, trebušni in nazadnje še hrbtni del telesa in jih sprostimo. Končamo z obrazom, kjer so napetosti najpogostejše. Že samo potovanje zavesti po telesu, brez zavestnega sproščanja, privede do sprostitve fizičnega telesa, poleg tega pa omogoča tudi močnejši pretok energij čutnih zaznav. Da smo dosegli alfa stanje, vemo po tem, da se tok misli ustavi, začne pa se razmišljanje v slikah. Da se to zgodi hitreje, si lahko pomagamo tako, da usmerimo pogled za zaprtimi vekami nekoliko navzdol. Nazadnje usmerimo pozornost na točko med obrvmi, ležimo tako nekaj minut in mirno dihamo. Vstop v alfa stanje z umirjenim dihanjem Alfa stanje možganskega valovanja nezavedno dosegamo v spanju. Ker je za spanje značilno tudi bistveno upočasnjeno dihanje, lahko sklepamo, da je takšno dihanje pot, po kateri bomo takšno stanje najlažje dosegli tudi zavestno. V stanju normalne dnevne aktivnosti človek vdihne približno petnajstkrat na minuto. Če zmanjšamo ritem vdiha in izdiha na osem ciklov v minuti, pa bomo dosegli alfa stanje: -Zapremo oči, počasi vdihnemo, hkrati pa pogled pod zaprtimi vekami usmerimo navzgor, proti središču šeste čakre. Pri izdihu pogled počasi spustimo. V počasnem in sproščenem ritmu to nekajkrat ponovimo in če ob tem ne občutimo nikakršnega napora, smo zanesljivo dosegli alfa stanje. Tole preprosto ne drži. Obstajajo pa naravni mehanizmi, zaradi katerih si pri iskanju lahko neuspešen. Če je nek človek npr. preprosto "želel izginiti", za sabo zabrisati vsako sled, se energijsko zavedno in nezavedno tako zapre, da ga večina radiestezistov ne more najti "ne med živimi ne med mrtvimi."