nosorog

Če čmo

Sntos, zadeva je precej bolj zapletena, kot je videti iz tegale tvojega posta. Ti bom navedel en konkreten primer: Otočec bi lahko bil ena od turističnih špic Slovenije, pa ni; tudi zaradi Romov. Tja že 25 let hodim ribarit in zadevo dobro poznam. Na desni strani Krke (govorim seveda o Otočcu) je obširen travnik, posejan z redkimi drevesi, urejeno kopališče, dva objekta, kjer so včasih prodajali jedačo in pijačo, bila so tudi igrišča za odbojko ... in v osemdesetih letih je bil ta kraj ful obljuden - ogromno folka je prihajalo tja, vsaj čez vikend. Nato so začeli masovno tja s svojimi prikolicami hoditi tudi romske družine. Zaradi arhetipskih prepričanj o Romih, je to ostali folk odbilo in v prvi fazi so tja hodili le še Romi, sedaj pa je že nekaj let dostop do tja za avtomobile zaprt; objekta propadata, travnik s kopališčem pa sameva. Poskušaj zadevo pogledati objektivno in predlagaj, kako bi ti ukrepal. Prazno kopališče in zaprt dostop do tja verjetno ni optimalna rešitev ...

Če te prav berem med vrsticami in poskušam zadeve preslikati v lajf- torej predlagaš, da pustimo jobe, ležimo raje brez želja doma in čakamo, da bo za vse poskrbel Bog?

Glede na to, da je precej postov tule dobilo etiketo nestrpnosti in neetičnosti (nekateri verjetno upravičeno), še eno "kvalificirano" mnenje, objavljeno v zadnjem Nedelu: Robert Kovač, profesor etike in socialne antropologije o Romih in strpnosti: "Prava strpnost ni to, da nekoga zaradi ljubega miru pustimo pri miru, da je takšen, kakršen je. Ta napačna strpnost je šla nekoliko predaleč." brez lalala

Nekaj podobnega sem pred kratkim povedal v temi Bog. Vse ob svojem času. Želje so dejansko energijski naboj, ki nam pomaga pri razvijanju potencialov. Pomembno pa je prepoznati želje, ki izhajajo iz naše notranje potrebe in jih ločiti od tistih, s katerimi nam nekatere stvari vsiljujejo aktualni trendi. Mislim, da delujemo v nekem zunanjem programu (Bog) zato smo v glavnem podpirani pri željah, ki so motivirane z našimi resničnimi potrebami, so pa tudi nekatere izjeme. V kakšni stvari je vsak najboljši in v povezavi z željami mamo pri razvijanju teh potencialov zihr podporo, celo takšno, da nam tisti zgoraj včasih preprečijo izpolnitev kakšne druge, za našo srečo prav tako sila pomembne želje, če bi nas njena izpolnitev v našem "namenjenem" delovanju ovirala. To je včasih težko prepoznati in zato se nam dogaja, da pizdimo nad usodo, po drugi strani pa je lahko vera v "višji prav" tudi dobra tolažba. V glavnem - željam se še ne bom odpovedal, čeprav včasih popušim in sem mal v kurcu ( :xx!: ); odpovedovanje željam zaradi možnega razočaranja je zajc varianta - zelo dolga pa je pot je do tiste točke, v kateri je delovanje "brez želja" dejansko optimalna varianta. lalala

Vse ob svojem času (pa prepričaj otroka, naj si ne želi ničesar), čeprav je tisteli del: "če se za nič ne trudiš" na vsak način mimo. Vertikalna povezava čaker nam sugerira, da se proti božanskem vzpenjamo počasi, postopoma, skozi obvladovanje izzivov fizičnega sveta. Prve tri čakre so povezane z vprašanji, ki se nanašajo na telesno ali zunanjo moč. Ostale štiri pa za netelesno ali notranjo moč.Simboličen izziv čakre je napredovanje skozi dozorevanje volje – od plemenskega opažanja, da imajo vsi oblast nad nami, skozi opažanje, da imamo oblast nad sabo le sami do končnega opažanja, da do resnične oblasti pride, ko postanemo eno z božjo voljo. Na vsaki ravni torej pridemo do stika z izzivi osebne in duhovne moči posamezne ravni, saj vsaka čakra predstavlja duhovno življenjsko sporočilo ali izziv, skupen vsem ljudem. Ko obvladamo moči posamezne čakre, dobimo moč in samospoznanje, ki se vgradijo v našo dušo. Na prvi ravni se srečamo z resnico "vse je eno" in se učimo skozi skupno dinamiko (družinsko, družbeno), slaei druga z izzivi seksualnosti, posla, odnosov, na tretji ravni se srečamo z lekcijami, vezanimi za našo individualnost, osebnost in samospoštovanje, na četrti ravni pod okriljem resnice "ljubezen je edina avtentična moč" odkrivamo svoje resnične potrebe, se srečujemo z izzivom sočustvovanja, odpuščanja in šele na peti ravni se začnejo štosi, o katerih govori citat. Peta čakra je namreč središče zavesti, da smo rojeni z določenim namenom in da življenje vsebuje Božanski načrt in želje, da vzpostavimo kontakt z Božjim načrtom. Le Bog ima pravico soditi o naših odločitvah. Duhovni nauk pete čakre je, da dajejo najboljše rezultate akcije, motivirane z osebno voljo, ki ima zaupanje v Božansko. To pa seveda še ni vse, saj sledita še šesta in sedma raven lalala

Vidim, da sem v novem "tadolgem" postu vpleten, sam si raj luknjo v kolen zvrtam, kot da bi šel tisto dolgo klobaso brat. In stavim, da ga več kot dva ali trije zaradi dolžine ne bodo prebrali. V čem je potem smisel pisanja takšnih klobas? V 2007 ti želim krajših postov tuzdi izpod "tvojega peresa" lalala

Nosorog , morm ti še mal tečnart, če imamo svobodno voljo zakaj bi se pol po tvoje mogu naučit neko lekcijo? Sej imaš svobodno voljo in Zakaj bi se zaradi tega ker te lekcije nisi obdelal dobro, še enkrat inkarniral. A me razumeš zakaj bi se bil jest s svojo svobodno voljo dolžan se nekaj učit, če nisem nič dolžan. Jest gledam na to da tko, kot me učijo Mojstri, da se lahko le očiščen vrnem k Bogu oziroma se z njim zlijem. Povej mi prosim še to kje končaš ti s svojim učenjem oziroma ustvarjanjem in zakaj? Stvar je zelo preprosta, a kaže, da si tako zelo v svojih mojstrih, da iz mojega prejšnjega pisanja nisi izluščil poante. Pjva mčkn drugač - kaj so kvalitete stvarstva oziroma božje zavesti? Med drugim kotovo logika in kreativnost, saj se vse, kar je ustvarjeno razvija; tudi vesolje se širi. Izkušnjo ljubezni pustiva zdajle ob strani in se pozabavajva z ustvarjalnostjo. Ta se razvija skozi delo, ne skozi lenarjenje; to se valjda strinjaš. In Bog ves čas ustvarja in teži k popolnosti. Rekel sem že, da nas je ustvaril predvsem zato, da izkuša ljubezen in njeno pomanjkanje (zato nam je dal svobodno voljo), a po drugi strani smo mi na nek način njegova podaljšana roka ustvarjanja in želi, da se tudi ta del njega (torej mi) razvija proti popolnosti. Štos svobodne volje ostaja, a kot sem rekel, svoj namen nam sporoča tako, da nas nagrajuje z občutki zadovoljstva, ko ustvarjamo in da se "blesav počutmo", ko ne. Na ta način nas spodbuja, da pa se lahko do konca kreativno razvijemo (to je torej njegov interes), pa nam štela različne situacije v različnih lajfih. Tako je vsaj videti ... Ja madona, razvoj ega hodi z ramo ob rami z razvojem tvoje zavesti. Če ne bi bilo ega, ne bi bilo velikih umetniških stvaritev, nobenih knjig, slik, znanstvenih dosežkov, ničesar ... Preprosto bi vegetirali. še lalala nimam volje napisat ... O.K.; ajmo ipak: lalala

Še enkrat te morem vprašat, zato ker se mi to zdi zaključek najine debate od zadnjič:Ti gledaš to kokr " se ne naučiš lekcije" jest pa "očistiš karmo". Če bi držala tvoja, zakaj si se pa dolžan nekaj naučit, od kje tvoj dolg, če to ni karma. Zakaj si se "dolžan" nekaj naučit sem razložil že nekajkrat, na kratko tudi v prejšnjem postu. O.K. - spešl for ju še enkrat: Izhajava (še vedno) iz kozmičnega zakona - kakor zgoraj, tako spodaj: Bog je v biti zavest. Ozri se v svojo zavest; kaj potrebuješ, kaj te dela srečnega? Verjetno potrebuješ predvsem ljubezen, srečnega pa te dela tudi ustvarjalnost. In ljubezni npr. ne moreš spoznati, če te kdo o njej uči; moraš jo izkusiti v obeh skrajnostih - torej obilje in pomanjkanje ljubezni. Da je Bog lahko izkusil ljubezen, je ustvaril nas in nam dal svobodno voljo. Sami se torej odočamo, ali mu bomo ljubezen vračali (s + čustvi do njegovih kreacij), ali pa ne (se bomo kregali, ubijali, uničevali naravo ...) in tako Bog izkuša ljubezen in njeno pomanjkanje. Ustvaril pa nas je po svoji podobi - v smislu kreativnosti. Dal nam je torej možnost ustvarjalnega pristopa do vsega z željo, da ga razvijamo. In ker je Bog zelo brihten, nam to, da od nas pričakuje razvoj kreativnega pristopa tudi sporoča - tako, da nas takrat, ko nekaj dobrega naredimo nagradi z dobrim počutjem, kadar pa recimo v nedogled lenarimo, se začnemo počasi počutiti slabo. In skozi situacije, ki jim ti praviš karma, nas spodbuja k učenju oziroma razvoju vseh duhovnih potencialov. To je vse. Nobenga jebenga dolga ali čiščenja karme ni nikjer!!! Očitno si bil užaljen zaradi mojega "komentarja" gornjega posta, zato bom še besedno mal pokomentiral. Kako hudiča sploh razumeš ego, da lahko napišeš, na ne daje nobene topline in ni božanski?????? Ego je naša individualnost; za naš ego je lahko značilno, da smo ljubeči, prijazni, skromni ... A to ni božansko? Konec koncev je božabnsko tudi nasprotje tega, saj je od Boga ( ), na razvoju ega pa seveda vpliva svobodna volja, ki je tudi od Boga (sami se odločamo, ali bomo sebični ali velikodušni itd.). Ego je zato pri naši poti nazaj k Bogu potreben!!!!! Ravno smisel te poti je, da ego vzgojiš skozi kreativno in ljubeče delovanje. In šele ko svoj ego totalka sfriziraš, je smiselno, da greš v drugo fazo preizkušnje v materialnem, ta pa je - tvoja volja naj se zgodi, ne moja. Tudi v tej fazi pride do lekcij, ki so potrebne za kompletiranje izkušenj v materialnem, saj dejanje, ko damo zavestno svojo voljo v roke Boga, pomeni preseganje notranjega konflikta, saj del nas seveda teži k materialni varnosti (tole lahko kasneje podrobneje rrazložim, če boš želel). In šele ko tudi to sceno obvladaš, ni več razloga za nove inkarnacije. hopsasa tokrat ...

Če človek razmišlja logično, ne pa obremenjeno z duhovno keramo, ki jo je bral, pride pri razumevanju gornjega stavka ven totalno protislovje! Če je Bog popoln in se v njemu nič ne dogaja, sta popolna tudi "jaz in ti" in se tudi v vama nič ne dogaja. Pa ni tako. Del Boga sta in nista popolna - torej Bog ni popoln, ampak se razvija hkrati z vama. Se mi ne ljubi podrobno ponavljat, ker sem že vse razložil - Bog lahko karkoli o materialnem ve le, če materialno ustvari. Drugače lahko le sklepa. In skozi učenje v materialnem se učimo tako vsak posameznik, kot tudi Bog. Vsaj eden ki zdravo razmišlja. :palec: Tale pomislek je več kot na mestu. Tako je. Glede na moje razumevanje stvarstva, brez posamezne individualnosti (ega) sploh ne bi bilo razloga za to, da nas Bog ustvari. Večkrat sem že napisal, da je ego smiselno le vzgajati, v smislu sovraštvo - strpnost, zavist - občudovanje ..., oziroma ga učiti ljubezni. :xx!: :xx!: :xx!: lalala

Ob prvi inkarnaciji in skozi naslednje se začneš učiti. Moraš pa skozi vse situacije. Karma je zame povezana predvsem z okoljem, v katerem se rodiš, telesom, kakršnega dobiš in bazičnim temperamentom. In zame je sploh švoh termin "karmični dolg". Ampak - mislim, da sem bil jasen in ni potrebe, da se igramo z besedami. orelalart (beri rikverc)

"Iti na per" je lahko kar poduhovljeno opravilo Spoznanje, da materialnost ni tista kvaliteta, katere bi se morali oklepati, ne pomeni, da v materialnosti ne smemo uživati. Drugač bi pa glede na prejšnje poste še nekaj dodal. Elohim je enkrat pisal o tem, kako ljubi Boga, jaz pa sem odgovoril, da ga sploh ne znam prepoznavati in ljubiti drugače, kakor skozi njegove kreacije. Zato je čaščenje "imaginarnega" Boga v cerkvah čist mimo, čist mimo pa je tudi Bogu samemu. Za utemeljitev lahko spet izhjamo iz kozmičnega zakona kakor zgoraj tako spodaj. Ali bi bil npr. naš biološki oče zadovoljen z nami, če bi npr. častili njegove slike, njegove kipce, se ob omembi njegovega imena metali na kolena ...? Verjetno bi nas imel za mal blesave. In ali folk ne počne podobnih stvari v cerkvah? Namesto, da bi pokazali Bogu ljubezen skozi pozitivna čustva do njegovih kreacij, se v cerkvah mečemo ob tla in ga častimo. Po mojem si more mislit svoje o nas ... lalala

Z nobenimi karmičnimi dolgovi se ne rodiš. V procesu učenja v materialnem svetu se moraš naučiti reagirati v skladu z božjo voljo v vseh situacijah. Zato se v verigi lajfov v vseh situacijah tudi znajdeš, nekatere pa se ponavljajo, dokler se "ne naučiš lekcije" in odreagiraš pravilno. Situacija je učitelj, a je sama po sebi nepomembna - pomemben je nauk, ki ga nosi. Glavna finta pa je v razumevanju samega koncepta tega. S tem, ko v materialnem lajfu ponavadi skušamo zaslužiti toliko denarja ali dobiti tak job, da bi bili "sigurni" in kao rešili eksistenčne probleme, kažemo, da tega koncepta ne razumemo. Lajf je pač potovanje skozi spremembe, ne pa upiranje spremembam. šele zdle lalala, da ne bo pobarvan

Zdj sem te pa prebral. S prvim delom poante (da Bog presega materialni svet in da lahko zato o njemu le sklepamo, ne moremo pa "vedeti") se seveda strinjam, a z njim nisi odkril Amerike, z drugim delom, ko pa nam odrekaš pravico poskusa logičnega sklepanja o transcendentnem, pa se seveda ne strinjam, saj lahko takšna debata in izmenjava stališč marsikomu koristi pri korekciji stališč in pogledov. In daleč od tega, da se držim svojih stališč kot pijanec plota - če bo kdo ponudil razlage, ki se mi bodo zdele bolj logične od mojih, bom to zagotovo priznal in stališče korigiral. Glede na tisto, da sem te z omembo bluzenja skušal odriniti na stranski tir pa ti povem, da sem bil nad nekaterimi tvojimi prispevki navdušen (in sem to na dveh mestih tudi napisal), prav tako pač povem, če menim, da je v tvojem prispevku preveč balasta (dejansko ga je v tadolgem postu precej in zares skoraj nikoli ne preberem tako dolgih postov, ne glede na avtorja), če greva pa na tisti post, ki sem ga označil za bluzenje, pa si oglej Emanuelovo reakcijo nanj - tudi njemu ni bilo nič jasno. Emanuel, vnaprej se opravičujem, ker sem tvoj prispevek razmetal v drugačen vrstni red - edini namen je bil ta, da bom ob tem vrstnem redu svoje komentarje lažje spravil v neko zaključeno celoto. lalala

Škoda, da nisi krajši in jedrnat. Takole dolgih stvari človek preprosto ne gre brat. lalala

Povsem normalno se mi zdi, da si iste stvari razlagamo rzlično. Tistole iz Nove zaveze zame ni merodajno, ampak jemljem kot merodajno predvsem: Kakor zgoraj, tako spodaj. Označeno mi zelo "smrdi" po učenju skozi ustvarjanje. In to ves čas trdim - da smo na zemlji zato, da se učimo. Ti pa si do sedaj govoril, da smo zato, da čistimo karmo, a v osnovi tvoj nauk ne uči tako. Mimogrede - se spomniš, ko sem ti omenil knjigi Spust belega goloba in Kozmično razkritje? Takrat sem si zapisal teorijo o začetku, ki je povsem drugačna kot tale (čeprav imata obe knjigi ful veze s temi mojstri). Je pa hkrati edina teorija, ki sem jo bral, ki omenja in razlaga paralelni lajf pečinskega človeka in homo sapiensa (če si boš prebral knjigo Davno pred Kolumbom - avtorja se ne spomnim - boš v njej našel arheološke dokaze, da sta res živela paralelno) Si falil temo? Tole je tema Bog, ne bluzenje. Vemo! S tem je hotel Bog dokazati Satanu, da se lahko zgodi karkoli, pa bo Job še vedno ohranil vero vanj. In glej zdaj - če smo na zemlji zato, da se učimo in moramo izkusiti prav vse situacije, ni Bog kljub dealu s Satanom zajebal prav ničesar, saj mora vsakdo izkusiti vse. Če pa smo kle zaradi čiščenja karme, pa je fajn zajebal, saj je iz zgodbe videti, da to ni bla Jobova karma, ampak je do vsega prišlo zato, da je Bog peklenščku dokazal, da se moti. lalala Še enkrat nč pobarvan: lalala

Sori, sam to ni odgovor na moje vprašanje. Še enkrat: S kakšnim namenom smo sploh bili ustvarjeni? Kjerkoli, da smo si lahko nakopali slabo kramo, ki naj bi jo čistili tu?

Tako nisi nikjer prebral. Napisal sem, da nobene stvari ne moreš zares spoznati, ne da jo izkusiš v obeh skrajnostih - obilju in pomanjkanju. To velja seveda tudi za boga. Ljubezen in njeno pomanjkanje je lahko izkusil tako, da je ustvaril človeka s svobodno voljo. In za božjo voljo - ljubezen bogu valjda lahko kažeš ali ne kažeš le tako, da ljubiš ali ne ljubiš njegove kreacije, na pa da ga častiš kot nekaj imaginarnega. Bistvena razlika valjda od tolmačenja, ki ga navajaš. brez lalala Elohim, še zdaj ne vem, zakaj smo sploh bli po tvojem kjerkoli inkarnerani in s kakšnim namenom smo karkoli počeli, da smo si nabili slabo karmo, ki naj bi jo po tvojem tule oddelovali.

Če ti ne težim, si bom pa privoščil še eno vprašanje, ki se nanaša na popolnost Boga. Poznaš zgodbo o Jobu? Satan je nagovoril Boga, naj mu dovoli preveriti Jobovo vero in Bog se je strinjal. Zaradi njunega deala, oz. da bi Satanu dokazal, da ga ne more spreobrniti, je Bog dovoli, da je Job totalno najebal - izgubil je bogastvo, otroke, zbolel je, umrla mu je žena ... Se ti zdi to pošteno od Boga? Ali to je poteza nekkoga, ki je popoln? zvedavi Nosorog No1 Pa še tole - praviš da smo vsi bili posiljevalci, morilci ..., a še vedno ne vem, zakaj smo se sploh inkarnirali. O.K. - tu praviš da čistimo karmo. Kaj pa kje drugje? Zakaj,s kakšnim namenom s svobodno voljo? zvedavi Nosorog No2 lalala

Še vedno nisem dobil odgovora na vprašanje, kakšen je namen našega bivanja tu. Čiščenje karme? Kje pa smo neke stvari zajebali, da jih zdaj tu čistimo? Še tole mi prosim odgovori, pol ti pa v tej temi nam več težil.

Predvidevam, da je uporaba besede "utelešenje" lapsus, saj drugače res ne vem, kako si predstavljaš Boga. Valjda ne sedi fizično tm gor kje. Kaj naj bi bil drugega, kot zavest. Vsaka zavest pa se skozi delovanje razvija. Za stvarstvo je sploh značilno neprestano gibanje in razvoj, zato Bog ne more biti popoln. Če je, izgubi veljavo kozmični zakon: "kakor zgoraj, tako spodaj". Na njegovi osnovi lahko namreč sklepamo, da se zavest Boga razvija prav tako, kot se pri dojenčku razvija zavest od najpreprostejšega zavedanja sebe in okolja, zavestnega delovanja ... Mimogrede - po Svetem pismu lahko sklepaš, da se Bok kdaj tudi zajebe (spet kakor zgoraj, tako spodaj - včasih kaj delamo, in ko vidimo, da zadeva ni o.k., jo sesujemo in začnemo znova). A ne kaže na to vesoljni potop, al pa npr. Sodoma in Gomora? zvedavi Nosorog

tralalero

Ljudje v Ambrusu so se morali počutiti zelo ogrožene, da so tako odreagirali. To nima veze s problemom civilizirane družbe, krščanstvom ali idiotizmom, ampak je posledica razočaranja nad neustreznim delovanjem nekaterih državnih služb. Ne vem, če je v tem kontekstu najpomembneje, če je bilo Strojanovim vse tisto, kar so jim pripisovali, dokazano. Dejstvo je, da so jih vaščani doživljali kot grožnjo; da pa pripadnike neke družine doživljaš tako, pa ne povzroči le kak manjši incident, ampak je moralo iti za hude pizdarije. Dokazi? Ozri se po svojem kraju. Stavim, da folk za določene ljudi masovno ve, da so mafijozoti, pa so na prostosti. Ker ni dokazov. Ampak verjetno se od njih ne počutijo kaj prida ogrožene, vsaj dokler živijo en normalen vsakodnevni lajf. V Ambrusu pa so se počutili ogroženi prav v takšnem lajfu. Motiv je bil želja po varnosti zase in za svoje otroke. Reakcija ob Drnovškovem prihodu pa je logična posledica dotedanjih dogodkov - kot predsednik je ignoriral njuihovo voljo in tisto, kar je invalidni državni aparat v zvezi s problemom že naredil (priskrbel Strojanovim drugo bivališče). Da ne morejo živeti skupaj, je bilo valjda jasno. Mislim, da druga skrajna možnost - da niso Strojanovi krivi prav za nič - ne obstaja. Jasno pa je, da te -če se ustrezno ne vklopiš v okolje - ljudje gledajo drugače, saj te enostavno nimajo za svojega in vse tvoje "napake" vidijo drugače, kot pa če bi jih naredil kak "njihov." Mislim da Romi, ki se v družbo ustrezno vključijo, funkcionirajo v tej državi povsem normalno. Konec koncev sta dokaz za to tud vidva s Pestnerjem ( ), jasno pa je, da do povsem izenačenega statusa z ostalimi večina zelo težko pride - zaradi nekaterih arhetipskih prepričanj (npr. cigan krade). Pod oblastjo teh prepričanj pa smo do neke mere vsi - jaz sem npr. poleti skupaj z enim Romom lovil v Krki ribe in sva se odlično štekala - prav dobra zajebancija je bla. A po drugi strani mu ne bi dal za vahtat niti narisane ovce

Mal poveži niti, pa ti bo vse jasno ( ). Veš kateri Borštner je to? Tisti bivši zastavnik JLA iz Škofje Loke, ki je skupaj z Davidom Tasičem, F. Zavrlom in J. Janšo odigral tako pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije. Knjigo pa je izdala Založba Karantanija, katere lastnik je David Tasić. Borštnerja poznam in je prav simpatičen možak - spoznal sem ga ravno takrat, ko je nosil materiale za to knjigo v Karantanijo, v kateri sem takrat pogodbeno vodil knjižno produkcijo in prodajo. Knjige sicer nisem bral, niti nisem vedel, da je zunaj, saj že več kot leto dni nimam stikov s Karantanijo. Drugač pa - zakaj pa mu jo ne bi izdali? Predstavil je pač svoj pogled, ki ga je izgradil v številnih obiskih Indije. In tvoja trditev, da je joga starejša od hinduizma je vsaj diskutabilna. Seveda je starejša od hinduizma, kakršneg poznamo danes, ki je (torej v svoji sedanji obliki) nastal v začetku srednjega veka, sicer pa je joga eden od šestih ortodoksnih sestavin, temelječih na vedskem kanonu, o katerih uči hinduizem. Tip je bil pač večkrat v Indiji, tam je mel stike, s komer je pač imel in napisal je svoj pogled. Kaj naj bi bilo s tem narobe? Konec koncev ne gre za kakšno strokovno knjigo o religijah.