Si lahko sploh komu pravi prijatelj, v kolikor nisi najprej in izključno sebi? Ja, morda si, vendar ne za vedno, ne more trajati. Lahko tudi da sploh ne moreš biti nekomu prijatelj, pa si mu v resnicu večji prijatelj kot kdor drug. Pravi prijatelj to razume. Zato zame še vedno velja, da je prijateljstvo vrh ljubezni. V partnerstvu, zaljubljenosti, starševstvu - bistvo pač. Gledala zadnjič Pogovore z Bogom po knjigi Donalda Walsha.. kako je srečal samega sebe na koncu in da nikoli nismo sami in da po miru v sebi vemo.. Zame je že bil čas prijateljstev, pa verjamem da tudi še bo. Zdaj ni. Imam partnerja, in se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, kako narobe je, da zaradi ljubezni prekineš s prijatelji, zunanjim svetom. Hočem reči, saj ne prekineš. Če so bili, se boste srečali v povezanosti srca. In še kdaj drugače, ko se naučimo svobode. Še zmeraj sem preveč rada sama, pa se učim prave mere. Seveda bi imela družbo, kamor bi lahko neobvezno šla in bi se srečali..Biti sam in hkrati z drugim(i) nam mora biti nekaj najlepšega. Al kaj? Ko pa se zazdi zdi, da ni nikogar, pa mi ne preostane drugega kot da gromko zajočem zaradi tega sveta in svoje samote....