ja šit je, jst bi bla kr taprijazna teta pehta nekje v naravi, pa nabirala rožce pa tko... sita sem kraja, ljudi, vseh ki se vtikujejo, pa škodoželjnosti, privoščljivosti,pa nič nisem ustvarla, kr neki bluzim pa sanjam, pa na jetra si grem dons res.... kot da si ne dovolim bit to kar sem, kot da se sramujem tiste mene, sproščene, malce opite .... grem jokat.