mantis nise me razumela, pa nič zato... in za ničesar ne krivim Saturna, ne Plutona, ne Boga, ne mamo in ne očeta - vse je moja lastna pot k spoznanju... in ne sekiram se za stvari za nazaj, mogoče mi je samo žal da nisem odreagirala drugače. In žal mi je, da si morala skozi to izkušnjo. Čar je v tem da ničesar nočemo... če se preveč oklepaš neke zadeve si potem razočaran... ravno sem iz obiska v bolnišnici pri stari mami (ok to ne spada v temo Saturn ampak vseeno)... nekako mi njeno spanje in gibi med spanjem ne gredo skupaj... in niti pod razno si ne želim dočakati teh let, da bom odvisna od volje med. sestre ali bom pokakana ali čista... ok, tole sem morala dat ven, ker sem mamo dobila v postelji golo, umazano, neumito, v bolečinah... a ni bilo včasih tako da si bolnika pripravil vsaj na obisk... na bruhanje mi gre, pa ne pogled na mamo temveč odnos ljudi .... tako da je mogoče danes bolje da se ne spuščam v razne debate...