Zame je življenje igra in včasih sem mislila, da je samo od nas odvisno kako igramo svojo vlogo, danes sem drugačnega mnenja... ampak še vedno je igra in mi smo glavni kreatirji te igre (če odmislimo okolico) - lahko gremo preko ritma ki nam ga narekujejo drugi... jaz sem recimo še vedno presenečena, kako se mi je podprla neka iluzija na kateri je slonelo vse moje trenutno mišljenje, razmišljanje skoraj celotno življenje zadnjih desetih let... razmišljala sem - ustvarila film, da se mi bo z enim dejanjem popolnoma podrl svet, na slabše... dejanje je bilo nujno potrebno, če želim obstati na Zemljici v kolikor toliko normalnem stanju in to dejanje sem prelagala zaradi tega ker nisem hotela izgubit - iluzije... pa se pokaže da s tem dejanjem na istem področju samo pridobim, da me je strah oviral, da sem si ustvarila najbolj črn scenarij, kaj bi bilo če bi bilo - zanimivo pa je, da ko sem bila enkrat sposobna sprejet na scenarij in sem naredila tisto dejanje sem ugotovila, da gre kolesje v drugo smer kaj že želim povedat? da se bom pričela samo prepuščat življenju... itak gre svojo smer, kako bom pa reagirala - igra življenja ksenia.bluss.pres