Pika moja, včasih se sprašujem, če je umik posledica ljubezni oz. v imenu ljubezni... ravno danes sem nekomu dopovedovala ko mi je ves pameten v svojem egu razlagal, da tisto kar si resnično želiš lahko dobiš... ne ni res, včasih moraš spustit, ker nikomur ne moreš vsiljevat čustev. ena zgodbica - opazovala ga je, kako se spreminja, kako se izogiba njenemu pogledu, opazovala ga je kako zasanjeno gleda ven skozi okno, kako zažari ko vidi eno deklico... vedela je, da nekaj čuti do tiste deklice... bila je prizadeta, vedela je, da je to trenutno, po drugi strani pa - mogočće je tista deklica prava zanj.... želela si je, da bi njo gledal tako, da bi si spet želel njene družbe. Nato je prespala, ga opazovala naprej. Videla, da postaja spet srečen vesel. Kako naj nekomu ki ga ima rada prepreči srečo? Itak da mu je želela vse najboljše in ni mogla njegovemu srcu ukazat koga naj ima rad... pa se je umaknila, v imenu njene ljubezni in ni trpela... včasih jo je zabolelo, predvsem ko se je oglasil tisti glas - lahko ga imenujeva ego, ampak v njegovih očeh je bila sreča, z njo je bil pogled ugasnjen... v imenu ljubezni je spustila, ni dušila... ne vem kakšno je nadaljevanje Pika moja, želim ti, da si srečna, da ne hrepeniš po nečem kar ti je predaleč, bom šla poiskat v eno "knjigico" nekaj kar sem napisala pred skoraj 10 leti... Mislim, da bi bil čas da poveš svoja čustva, da mu poveš, da ga imaš rada, da si pripravljena, mogoče moraš spet narediti prvi korak... samo naj te ne tepta... sej ne vem kaj ti želim povedat... ne dovoli da te tepta kdorkoli, vredna si da vidi v tebi BOGINJO!!! in nič manj.... grem iskat tisti stavek