upam, da ne bom nikdar v koži ne ene ne druge osebe. Če bi bila jaz na vozičku, bi verjetno pahnila človeka stran od sebe, že zato, da ga ne bi omejevala, malce bi se smilila sama sebi, plus tega bi imela večno vprašanje - je z menoj ker me ima rad ali zaradi občutka dolžnosti... če bi bila na drugi strani bi obstala tu, kljub temu, da bi bila nesrečna, ostala zaradi tega občutka dolžnosti. Ljubezen - verjetno bi minila, če bi postal nevzdržen kot človek... vendar kot nepoboljšiva romantična duša - mogoče bi našla skupno točko, mogoče bi ga življenje spremenilo v še bolj ljubečo osebo, ki uživa v vsakem trenutku, ki mu je namenjen. sanjam ane? torej, definitivno situacija, katere si ne želim izkusiti... ja, če bi ostal podoben kot pred nesrečo, če ne bi postal grob, nasilen, nesramen, itak, da bi bili težki trenutki - bi ostala - kljub dejstvu da ne bi bilo spolnosti (sicer pa je spolnost lahko mariskaj ) v svojem bližnjem sorodstvu imam osebo, ki je ostala in odkrito povedano - občudujem jo...