Ksenia

Astra, ne vem če jo to nekaj novega, mogoče je to tisto, kar so pisali že na prejšnjih straneh...

to mam jst tud težavo..

Melodie, mogoče pa je čas, da prenehamo upati, ter stopimo v akcijo ne samo ti

misleš ma kam sem jst s temi svojim planeti padla... jaz bom stokrat premislila predno nekaj verjela... a to pa starost dela al kaj...

Vojko hvala za vsakomesečne predvide sem prebrala zase in zanimivo, trenutno niti najmanj nisem željna žarometov in odra, želim si tišine, sprehodov ter miru.. mogoče zato, ker sem v preteklem letu "bojevala" nešteto bitk, predvsem sama s seboj... omenjaš srce, tu se samo nasmehnem me pa nekaj zanima, spremembe na poslovnem področju - je pravi čas za akcijo... sicer se mi nekaj obeta, ampak a naj čakam, ali grem v totalno rušenje vsega obstoječega (ker to bo porušilo marsikaj) aja hvala za tale stavek - Če boste svoji ljubezni pustili odprto pot, boste ljubezen - živeli. Če jo boste ovirali, boste lahko ostali brez nje. "pogledam skozi okno in v belini vidim srnjad, kar nekaj komadov "

sam da se potem ne začneš redit

zakaj potrebni v Vesolju, zakaj da jih potrebujemo? kaj pa če preprosto so? kaj pa če obstaja še nekaj na drugih frekvencih, sferah... kako smo lahko tako trdno prepričani da to je to ni, če tega še nismo srečali?

ne nista... dve različni zadevi....

o lejga

a da sem bila mirna, ja verjetno res... le kako bi se razpletlo, če bi ostala z menoj, mogoče sem pa vedela da je hotel trden jaz imam pa že dva dni zelo zanimive sanje... ko nekakšna sporočilca, včerajšnja sem zapisala se mi zdi v dnevnik, današnje bom pa v svoj osebni dnevnik. zanimivo se mi zdi to, da recimo zadnjič na prazno luno sem šla pogledat mal nebesna telesa nato na en pomemben datum sem obiskala očitno tisto osebo, danes pa neko drugo... vprašanje je samo al jaz obiskjem njih al oni mene.. malce težje bi bilo, da bi me luna in sonce prišla v sanje obiskat ane ? naj vam v tem letu sanje, katere sanjate budni, postanejo resničnost

o tega Mihca pa jst poznam, prav fleten fantič

jutro, nič ne bo z mojim sprehodom v gozd, ker pada dež. Danes opravim samo en obisk (pri tašči ) nato sklenslam vse in se zarijem pod odejo s knjigo v rokah... neki nisem prava (pa ni čisto nič alkohol kriv). Včeraj zvečer smo imeli družinski večer - od 21.30 do skoraj 1 ure smo igrali Monopoly, vmes samo nazdravili z otroškim šampanjcem. Upam, da sta Tami in Učenik uživala... sem se smejala, bolj se je bližalo leto 2006, bolj sem služila, upam, da je to kakšen signalček aja še pred 24 sva s Tami eno zadevico skurile, naredile to tko slovestno, želje pa shranile - prvič letos, mogoče se kaj uresniči..Pričakal nas je prelep ognjemet (škoda samo da se pojavi megla in dim ter se ne vidi v celoti ), trajal je približno 15 minut in res je bil enkraten, za tiste, ki uživajo v tem... to je pri nas tradicija v mestu, dvakrat na leto ognjemet...čeprav sem ob vsem tistem bučnem grmenju in osvetljevanju neba pomislila na bitja v drugih sferih kako kaj to vpliva na njihov svet (sem nora a)... v deželi miru in sanj pa se je pojavila neka osebica, katera se je na današnji dan pred leti brez besed poslovila in pretrgala vse stike z nami... no in v sanjah sem to osebo najprej srečala in propoznala na enem mostu v gužvi, nato pa jo prepoznala v eni osebi tule na forumu še podpis sem brala, pa zanimanje in vem da se je komaj vpisala in imela dve objavi v čvekarijah... bi blo zanimivo, če bi bilo res... torej še v sanje se mi vpleta forum... Dragi moji, upam, da se vam prične tale dan tako kot ste si zamislili, da počnete tisto, kar želite, da sprejmete dneve ki sledijo v letu 2006 za svoje. Rada vas imam

Aliana, sanje SO dovoljene in mogoče lahko uporabiš v sms da si gledala v kristalno kroglo in da je pokazalo večer, kjer ..... samo ideja noooo....

pa želje je potrebno napisat z rdečo ane mali lepo se imej danes

Naj se prvo zahvalim vama - Marsa in Mitja, ker sta ustvarila kotiček, v katerem se počutim domače in sprejeto. Naj se zahvalim vsem, s katerimi sem v tem času spletla posebne vezi. Tudi zaradi vas sem to kar sem. Hvala sej to naj bi šlo bolj v temo zahval ane??? ma nič zato aja Tim uživaj danes

sama odvisno kako a veš koliko življenja je v gozdu... upam, pa da ne srečam kakšnega človečka... kosilo pa bo kakršno bo... k... gleda vse

Sebastjan nisi edini... stem, da se trudim s kosilom, tašča pride... a ne omenjam mal velikokrat tega? da komaj čakam, da bo jutro, da grem v gozd...

tudi tebi želim prijeten vstop v jutrišnji dan in v vse, ki sledijo temu

delček sanj je danes pri meni izstopal... sanjala sem, da smo odšli nekam drugam, po pokrajini sodeč ne nekje tu blizu, občutek sem imela kot da niti nismo na Zemlji... pa ni bila neka znanstveno f. pokrajina, le občutek sem imela tak... tud hodila nisem, bolj lebdela... vem da sem zjutraj najprej šla na eno mesto in skozi neko drevje ali ograjo opazovala luno in sonce... bilo je enktarno, čisto blizu, bili st ena zraven druge... pa pravim kolegici, ki je ni bilo tam, poglej v konjukciji sta... nato začneta žaret, enkraten sij... stečem nazaj v sobo ali karkoli je že to bilo, pa vzamem fotoaparat... pridem nazaj in tistega sija ni bilo več... pomislim na to, da se teh stvari ne fotografira... pospravim aparat in spet se vse blešči... ostalih sanj se spomnim medlo....skoraj ne...

dečva moja, lepo praznuj

se strinjam z Mantis in ja Tinal sem odrasla in imam doma najstnico in groza me je, kaj bi se lahko vse dogajalo za zaprtimi vrati privatnih zabav. Se strinjam ne bi bilo smrti zaradi prerivanj, poteptanj in podobnega... in prepovedano je vedno slajše ane? vseeno se bi mi zdelo, da je punca bolj varna v polnem lokalu... me zanima kakšni komentarji bi bili tule, če bi se zgodila tragedija na domači zabavi, kjer bi omamljeno dekle posiljevalo do njene smrti.. tudi to se je že dogajalo ane... žal mi je za dekleti, res, večkrat se spomnim nanje. in koga obtoževati - človečnost ljud!!!! moja dečva je danes doma, v mestu nora zabava, stara je 13 let - še ne 13 let...in sama pravi, da je ne vleče v šotor, še posebej sedaj ko se je zgodilo kar se je zgodilo... ja 13 let.... sva stali v trgovini, pred nama tri mlada dekleta, vsaka eno steklenico jupija in liter vina, vsaka škatlo cigaret... ocenila sem jih na 15, največ 17, več sigurno ne, prej manj... odpravljale so se pod šotor... plačala je ena za vse... jaz bi vprašala za osebno... nisem še videla v trgovini, da bi trgovka vprašala za starost kupca, sej tisti ki res izgleda mladiček, mu tud na pamet ne bo padlo, da bi šel in anročil (menda je tolk pameten)... v koliko primerih ste videli to vi - da v trgovini zahtevajo osebno?? še enkrat se vrnem na starost 13 let - za blokom dekleta njene starosti kadijo, travo, cigarete, štirinajsletnica - še ne polnih štirinajst doma bruhala cel dan zaradi pijače, danes je v šotoru, vem... srečali sva sošolko od Tami in jo sprašuje če se vidita tam, da jih bo kar nekaj iz šole... ni problem v starosti 15,17,19, problem je že, ko starši puščajo 12, 13 letnice tako naličene v šolo, da jih učiteljica pošlje umit med poukom... tu se začne, ne pred diskoteko... začne se z vzgojo... nikdar ne bom tolk naivna da bom mislila, moja pa ne... ampak upam, da sem ji privzgojila čut kaj je prav in kje se prav konča... in najlažje je bit pameten... sva bili dogovorjeni, da če jo katera od skupin mika, da grem z njo... pa pravi da se isto lahko naredi tudi če sem zraven, pa ni panična, le pretresle so jo smrti... da te množica lahko potegne stran tudi če je mami zraven... in problem s to ponorelostjo ni samo v teh časih... sem že enkrat omenila, da ni bil disco nič nenavadnega pri mojih srednješolskih letih, pa tud domače zabave ne... pa tud prerivanja na avtobus ne... nekoč je šofer prekmalu zaprl vrata in speljal, fant mu je padel pod kolesa, ... dobro da so začeli na avtobusu vreščati... včasih si prišel na avtobus brez budne, torbe... in to se ne dogaja samo pri mladih... a ni bilo grotesno gledat, kako so se prerivali za vstop v trgovino... le kam pelje ta svet????

hehe ne poveš pa da sva midve s tvojo mami zaslužni za izbor tvojih knjig grem danes ali jutri, dobiš (če ne omagam od enga pira)

men tud to nič ne pomaga.. komaj čakam nedeljsko jutro, ko bom šla v zgodnjih jutranjih urah pozdraviti naravo... ni mi do praznovanj, pa do prisilnih nasmeškov, stiskov rok, zlajnanih neiskrenih ljudi (ok, niso vsi neiskreni)... o moj bog... pa nisem zagrenjena, samo naveličana teh rutinskih zadev...

in kaj te je zmotilo?