danes sem imela spet dvojne sanje, al pa ene tko različnih scenarijev, mi je pa malce žal, ker se drugih ne spomnim - dokler sem ležala še, sem ša delala sklepe zakaj kako, se postavim na noge, puf, tema ne sanj ne sklepov... tkole tisto kar se spomnim: z malo sva hodili po gozdu, ob poti so bile češnje, ful polne drobnih malih sadežev... sem jih nabirala za malo, nato sva šli mimo enih travnikov in hiš, sem razmišljala če so to višnje ker so bile res male, rdeča barva pa je kr žarela v sanjah... spomnim se sladkega okusa, ko sem jih sprobala, dajala sem jih v žep in nato tamali... nato sva šli mimo ene hiše... okrog hiše je bila sama rdečina, nisem še videla tolk polnih češenj, pa barva me je v sanjah prav vabila... noro... čeprav sem jih rabutala, se nisem nič ozirala če me bo kdo videl... pa noto se nisem ustavljala, tko med hojo sem utrgala po kakšen sadež... nato se je v sanjah slika spremenila in sem tekla, pri eni hiši sem se z neko dečvo (starosti ne vem, lahko tudi odrasla) pogovarjala in sem pičela s tekom po klancu navzgor, no pri tem teku je pa bela barva mikice vzbudila mojo pozornost... Vpila je name, da ne bom zmotla, jaz pa sem bila prepričana, da je tole mala malca... tekla sem mimo hiš (mogoče celo istih kot prej) do ene koče... tam je bilo polno folka, predvsem prijateljev do očeta, mislim, da njegovi lovski frendi... spraševala sem če atija ni, pa so pokazali kje sedi... bilo je polno glasnega govorenja... ko sem pritekla do njega, mi je nakazal, naj mu sedem na nogo... počutila sem se prijetno... naslednje sanje, evo pa sem tam... vem da se je dogajalo v enem prostoru, da sem bila pokrita z nečem, kot v enem zaboju, hm, recimo kot mumija, al pa tisto, da bi me nekdo pokril z vejami in listjem, vendar v prostoru... mogoče sem celo postala nevidna... ne vem, občutek ni bil slab, prej super filing... nato sem dobila dvoje stvari, razmišljala sem v sanjah in potem, ko sem se zbudila zakaj to dvoje, kaj pomeni, če dobiš to dvoje... sedaj nimam pojma... samo vem da sem dobila dvoje stvari, pa se mi zdi, da od šefinje... ampak res, do trenutka ko se ne obrnem in vstanem, se spominjam sanj, nato je tema, kot izbrisane, kot bi nekdo želel, da to ostane tam, na drugi srani, v astralu...