glede Tami - midve sva dogovorjeni da ni skrivnosti in nekak sem jo na to pripravljala če cel teden prej (ker smo vedeli, da bo v kratkem prišlo do tega) in takrat je bilo težko, hudo, vsak dan sva se pogovarjali o smrti, o prenehanju bolečine...ker ni zmogla zadnje dneve k njemu je ostajala doma. V soboto je bila na tekmi, nato je šla k moji mami (je že prej spala pri sestri in njej - res imam zlate starše in sestro), sedeli so ob vrtu se pogovarjali in ob novicei, da je ata zaspal pa da se ne bo prebudil so bile solzice, ampak mu je zasadila čebulico ene rožice, pa dedi ji je prinesel sadiko drevesa. V nedeljo je odigrala tekmo zanj - trener ni mogel verjet kako se je zbrala... mi je mami rekla, da sem lepo vzgojila svojo hčer (lep kompliment, ki sem ga potrebovala)... na pogrebu je bilo težko, za vse... ampak v šolo ni šla samo tisti dan. res imam zlato hči in ponosna sem nanjo. Razmišljam pa, da je vedno odreagirala zrelo, preudarno, že od vsega začetka...