dokler ne okusiš čokolade, ne veš kakšnega okusa je - pa naj ti vsi še tako opisujejo, dokler ne vidiš mavrice, si lahko samo ustvariš svojo sliko o njej - kdo pravi, da si zadel pravo obliko? dokler ne boli ne veš o čem govori pojem bolečine... dokler ne greš čez izkušnjo varanega in varajočega - ne moreš vedeti kaj kdo občuti in vsaka zgodba je samosvoja edinstvena.... tako kot življenje samo. Boste rekli, da smo imeli vsi popolnoma enake občutke ob rojstvu, prvih padcih, ob prvem dnevu v šoli, prvi zaljubljenosti, razočaranju in prvemu poljubu? Da smo vsi enaki, gremo po iti poti ter na enak način zapustimo ta svet? lahko sprejmete dejstvo, da smo vsak zase unikat? Na svetu smo zato, da okušamo življenje, da ga živimo, mar ne? in moja resnica je čisto drugačna od vaše in s tem ne trdim, da imam samo jaz prav, ali pa da se jaz motim. No takšna je moje mišljenje, saj mi dovolite da je to moja resnica ane, ki je samo trenutna, ker si dopuščam možnost, da se motim;)