začela v temi Slika dneva, naj pa nadaljujem tule, kjer paše torej imeli smo mačkona, katerega sem rešila gotove smrti, bil je tko simpatičen, dokler ni odrasel, ne res... imel temne proge na hrbtu, bil pravi navihanec, takrat sem že imela tami, ja sem, stara je bila nekje med 4 in 6 let (v tem času sem delala pri tisti delodajalki). no in mačkon je odrasel, mater smo se ga bali, postajal je vse bolj divji, visel iz okna v šestem nastropju, pihal, praskal, spominjam se, da je skakljal do vrh vrat, in bog ne daj da bi šel lulat tja kamor bi bilo treba, kar naenkrat je iz protesta hodil na ravno neprimerno mesto... pa so romale igrače za kopanje v smeti no in s solzicam v očeh smo se poslovili od njega, res, vsi trije smo jokali, ker se nam je lump priprasel k srčku,oddali smo ga na vas, tam bo lepše... hehe, konec zgodbe, vse pse v vasi je obladal, vsi so se ga bali, ampak nekomu je bil napoti in izginil je neznano kam, sem pa govorila z bivšo delodajalko in baje je bil njegov oče divji maček.... ja tale naš Mačkon, je bil faca se pa smoinjam še enega.. to je bila štorija, stara sem bila okrog 10-13 let... tja kamor smo oddali mačkona, tam je pred mnogimi leti mačka tudi zapustila mladiče in en je bil najbolj cartan, normalno, edini, ki še ni jedel sam, tole bo treba pokončat... jok brate, odpade, tale gre z menoj, injekcija in vsakodnevno hranjenje.... sem imela pa dogovor, kos e bo prvo noč jokala, gre... pa se neko jutro mami prebudi in muca spi v moji postelji na mojem najboljšem puloverju.. kaj, če je pa jokala, sej sem poskerbela, da ni spala na posteljnini mar ne