za menoj 20 minut teka in hitre hoje, sem ugotovila, da bom morala podaljšati tole pot, postaja prekratka, premalo misli prepustim gozdu, škratkom v tem času... ne dovolim da mi kdorkoli pokvari mir, ki sem ga stežka pridobila, vem, da bo težko, vendar ... ne razumem zakaj si naj ne bi vzela te pol urice na dan zase, na začetku je bilo tole uro in pol, vsakdnevno, zadnje čase pa se moj gospod ne strinja, njegov problem. Mislim, da je bil prav zadovoljen ko je moje telo nosilo tiste dodatne kg po svetu, ne vem, je mislil, da sem bolj nezanimiva... svašta, včasih res ne razumem tega sveta. Sem dobila nazaj hlače od šivilje, kul, ampak so kr mal "glih za glih", ampak izgledam pa kul, po dolgem času sem zopet zadovoljna s svojo podobo v ogledalu. Zoprni opravek je tudi že za menoj, je bilo še bolj zoprno, kot sem predvidevala, ampak se ne dam, nasmešek na ustnice in dajanje filinga, da obladam situacijo - a ni to maska???? samo še tole mravljičasto stanje po levi strani odpravim pa pekoče blazinice, pa bom spet rekla, življenje je lepo - tole prihaja pri meni v navado, ali samo cenim malenkosti?Evo zdaj sem pa še jaz v te samogovore zapadla.. aja Piko, očitno sem prej malce površno prebrala in spregledala o tvojem hrbtu, sori.... mejte se