evo mene, tole je moje sproščanje nekako od junija se mi zdi, vsak dan, no zadnje tri dni malo zanemarjam zaradi meni ljube osebice, vendar imava dolge ture sprehoda, ki traja tudi po nekaj uric...ampak mi ni žal... zakaj sem se odločila - zaradi zdravja, ker sem imela filing, da rabim nekaj kar bo kri pognalo tja kamor sodi.... čez teden je to v večernih urah, oziroma takrat, ko lahko - glede na ostale člane gospodinjstva , sta se kar nekako sprijaznila s tem, všeč mi je ker si vzamem urico časa samo zase... mogoče je moje ogrevanje pot do mesta, kjer začnem, tečem zmerno oz. tko kot narekuje telo, naučila sem ga poslušati, podlaga je od gozdne površine do betona... med vikendom pa se večernem teku pridruži še jutranji, po tibetančkih, takrat najbolj uživam - samota, prebujajoča se narava, srne, rosa, prvi sončni žarki ali pršenje.... težave- ker sem začela zmerno in počasi, težav skoraj ni, ma itak, da so bile prve dneve mišice v šoku... mislim pa da je to prava pot ki sem jo ubrala, recimo da je bil en razlog tudi odločitev, da se znebim odvečnih kg... no občutek imam da je sprememba bolj vidna na meni kot na "vagi"... Aja Trudi je bil prav presenečen ko sem mu pokazala mojo sprehajalno pot s tekom Uživajte v tistem kar počnete - tega se jaz držim... pa še to, se mi zdi da z vsakim korakom, ki ga storim, odvržem iz sebe del težavice, pa da takrat najbolj najdem povezanost s svojim notranjim jazom... je pa vprašanje, kam pozimi, ma tudi to bom rešila... evo, čisto na kratko od mene