mislim, da še nisem povedala tule svojega mnenja... če se motim, sori torej seveda sem bila večkrat že zavrnjena, vendar nisem vzela tega kot tragedijo, ker vedno je bilo nekaj kadar je pač prišlo do zavrnitvije ali nepravi čas, kraj, ali slabo počutje, slabo razpoloženje - raje imam, da se mi takrat reče, ne danes, kot pa nekaj na silo, da se me usmili.... sej se pri sexu to opazi, kadar je obojestransko poželenje, kakor pa nekaj na brzaka, kao opravljanje naloge, po možnosti domače naloge... in tudi jaz sem že zavrnila.... pa nisem čutila ne zmagoslavja ne zadoščenja, pač ni bil pravi trenutek... se mi zdi da po reakciji svoji ali pa partnerjevi vidiš koliko mu/ji pomeniš... ni vse samo vedno pripravljen na skok v posteljo ali pa da se podro sedeži v avtu... evo