jaz sem se vedno prilagajala in sedaj imajo problem ker se nočem več... včeraj prvič naredila nekaj, kar ni v moji navadi, frendica kliče kao a lahko na hiter kofetek priletim in potem je vedno isto pa kakšna si, pa kolk maš spet kil, pa poglej mene, pa isto smo stare - sva bili sošolki in prijateljici od petega rauzreda do 4. letnika... in jaz se opravičujem in vedno mi je morala padla,se spominjam še v srednji šoli kolk sem imela občutek manjvrednosti... pa sej ni slaba, sam tako se ona pač pogovarja... sploh ni do nedavnega vedela, da me je s kakšno besedo prizadela. No da se vrnem na včeraj ... jaz rečem, sori ne bo šlo zdejle lahko kasneje, sedaj bo pa v roku pol ure kosilo in večerja ob enem... sem kar slišala njen dolg vzdih in čao... ampak men se je res ni ljubilo v tistem trenutku poslušat... žal...in sem prvič rekla, ne nemoreš priti...sem se pa počutila super, ej povedala sem ji da kasneje lahko in če je bila zaradi tega užaljena, prav. danes imela lep dan v službi, bila plidkana punca, prišla že iz dolgega sprehoda - postal vsakodnevno opravilo, če le ne gre preveč dež..., precej lažje že premagam to razdaljo aja pa post mi uspeva, zaenkrat še... pretiravala pa ne bom, zaradi krvi... čaka me delo, uživajte