Jaz pa enega mojega prijatelja pogrešam, je kar poniknil, izginil iz mojega življenja, že dva meseca nedosegljiv, no sej nekajkrat sem res želela ga priklicat, zdej dam pa mir, mi pride pa kakšna njegova beseda velikokrat v misli, ali pa zaslišim njegov smeh, iskriv pogled, pismo, nisem si mislila, da sem se tko navadila na njegovo prisotnost.. hja, dobro da vem, da je rak... da ima probleme trenutno, samo da me je po toliko letih prijateljstva na hladno dal. No ja, kakorkoli že, upam, da mu gre dobro.