Ne, res je, ne razumem vsega. (Pa ti tud ne.) Ni mi pa treba doštudirat iz ekonomije, da vem, kaj je prav in kaj ni. Ne razumem predvsem spremembe, kako so bili desetletja študentje tretirani kot perspektiva, kot ljudje, ki pridejo za nami, ko mi opravimo svoje delo. V smislu: danes tale študent študira slovenščino in jutri bo učil mojega otroka, tale bo jutri, ko doštudira zdravil mene ali mojega otroka. Občutek, da je itak vse povezano...Da je to investicija za jutri. Pa lohk rečeš:kaj mam jaz zdej od tega. Pa dej spremljaj svoj tolar, ki gre v državno blagajno, kako bo odromal za gradnjo bolnišnice, kamor ne boš nikol šla. Bodo pa obratno vsi plačali za to, da boš ti mela v svojem kraju nov EKG. Danes pa obratno, si vsi manejo roke nad študenti, kao dejmo že dons kej iztržit. Dejmo zaslužit na mladini, ki nima pojma o tržni ekonomiji, se pravi na ljudeh starih od 15-26 let ( tud dijaki delajo prek študenta!) Kot da bomo obtičali v tej študentovski fazi za zmeraj. Kot da ne bom čez okol štiri leta tudi jaz plačevala davkov, pa kjerkol bom. In najbolj me boli ta nehumanizem, da se to opravičuje s tako svinjsko logiko: če plačujem jaz, plačuj tud ti. In to ponavad pravjo tisti, ki so svoja študentska leta dal skoz brez obremenjevanja z davki, dons pa skrbijo za svojo rit, katero bo čez leta študent, nad kerim se znašajo, v domu za ostarele, pral. Mnenja ne bom spremenila, ne glede na to, karkol še kdo reče. NEHAJTE ME ŽE PREPRIČVAT, DA JE TO ČIST NORMALNO!