Bogdan

Evodija (Euodia daniellii) je drevesce, ki je bilo k nam prinešeno menda s Kitajske ali Koreje. Spada v družino rutičevk, kamor sodijo tudi agrumi (pomaranče, limone). Ne zraste visoko, kakih pet do šest metrov največkrat. Je listopadno drevo s pernatimi - jesenu podobnimi listi. Beli cvetovi so združeni v socvetja. Pravijo ji čebelje drevo, ker nudi čebelam v brezpašni dobi kar nekaj nektarja in tudi peloda. Evodija ima rada rodovitna, dobro odcedna tla in sončno mesto. Sam z njo kakih posebnih izkušenj še nimam, ker moje (stare so 1 - 5 let) še niso cvetele. Sodelavec, ki mi jih je podaril, pa pravi da imajo čebele na njih kar precej opravka. Njegove so stare kakih 15 let.

Ja no, saj spadam med osveščene (ne onesveščene ) sadjarje in seveda rabim lovilne plošče, ampak ker je češenj veliko, se vedno tudi veliko muh ujame nanje. Uporaba teh plošč je tudi pogoj za vključitev v integrirano pridelavo, kamor sem tudi vključen. Edino lani mi v desetih letih ni bilo treba škropiti, ker je pozeba vse vzela... :xx!: Kar se pa črvov v kompotu tiče... Goste lepo v mraku povabiš na teraso in jim postrežeš... kompot iz domačih češenj vedno pohvalijo... :xx!: Na žalost pa potrošniki večinoma ne pomislijo, da če je češnja za črva dobra, ni nič narobe z njo...

Marelic z insekticidi ne škropim, pri češnjah pa (nujno zlo) uporabljam proti češnjevi muhi kontaktne insekticide - enkrat letno.

Marko, letos sem posadil na parceli (1 ha), kjer imam čebelnjak (nov, še nenaseljen), kakih dvajset sadik evodije, ki sem jih zastonj dobil pri sodelavcu. pod drevesom, starim kakih deset let jih je bilo kar nekaj. Ampak na mehurko sem pač mislil, ker je naša avtohtona rastlina, po knjigi Čebelarstvo (Šivic ured.) sodeč pa dobro medi, zakaj je ne bi med kakim grmovjem namnožili... Se pa strinjam, da mora biti cvetja kar nekaj, če naj vsaj čebelice imajo kaj od tega. Če bom kje staknil seme, vprašati moram še v botaničnem vrtu, vam bom povedal. Edino mislim, da razen na primorskem po sloveniji ne uspeva, ker je toploljuben submediteranski grm. Facelijo pa itak mislim sejati med drevesi češenj in marelic, ki jih imam na zemljišču zasajene...

Ali mi lahko kdo pove, kj bi dobil semena mehurke (Colutea arborescens)? To je grm brez trnov, drugače pa ima enake liste kot robinija, cvetovi pa so rumeni, spet podobni robinijinim, ki pravijo, da dobro medi. Njeni plodovi - stroki pa so značilno zelo napihnjeni (ime). Kdaj je zadnjič medil "žepek" - šetraj (Satureja montana)? Menda medi zelooo poredko... Škol nad Ajdovščino ga je poln, a ne spomnim se, da bi kdaj na njem opazil čebele.

http://bajc.netfirms.com/ Jaz mislim, da škržatek kake posebne škode na kulturnih rastlinah ne povzroča več, odkar imamo osico. Je pa vnašanje tujerodnih vrst v neavtohtona območja drugače vprašljivo, ker nikoli ne vemo, kako se bo organizem tu obnašal. Pomislimo samo na kostanj in njegovega raka, ki smo ga zanesli v Evropo prav s sadikami iz vzhodne Azije - Kitajske, če se ne motim... <_<

Spoštovani g. Martin Bajc! Čestitke in pohvale za članek o medečem škržatku v Proteusu! En dan, preden sem po pošti prejel decembersko številko Proteusa, sem si na spletu ogledal vašo spl.stran. Lepo! Povabilo tudi drugim ljubiteljem čebel, da si v omenjeni reviji preberejo članek Medeči škržatek v Sloveniji ter ogledajo spletno stran čebelarstva Bajc. Na našem koncu (Ajdovščina) je pomen škržata za čebelarjenje predvsem za dopolnitev zaloge v panju za zimo.

Hvala za izčrpno pojasnilo. Kakšno pa je vaše mnenje o sledečem: Sodelavec mi je pripravljen odstopiti staro (skoraj črno) izločeno satje. Kljub temu, da je resen in izkušen čebelar, ki vsako leto da čebele na vet. pregled, ima med s priznano blagovno znamko kontrolirane kakovosti..., pa bi bilo treba to staro satje dobro razkužiti. Kako naj to storim? Seveda bi potem čebele zazimil na novem satju in starega potem čimprej nadomestil z novim. Kako pa je s pitalniki? Ali je originalni pitalnik v AŽ na zadnjem plodiščnem okencu dovolj dober za dražilno krmljenje? Ali ne pobirajo od tam hrane prehitro? G. Ivan Videčnik je na predavanju pokazal preprost pitalnik: plastenka od FRUCa z nekaj luknjicami v pokrovčku, ki jo narobe obrnemo in postavimo na primerno stojalo, da je čebelam dostopno. Žal je v standardnem AŽ zadaj zanjo premalo prostora, razen če okenca odstranimo...

Pozdravljeni x!x x!x x!x Eno vprašanje bi imel glede satja - izgradnje. Do sedaj sem par let čebelaril v 3 AŽ panjih, zdaj pa sem si v sadovnjaku zgradil čebelnjak za 14 AŽ 10 satarjev + nekaj prašilcev. Letos mi je od treh družin ostala samo ena, kar pripisujem dejstvu, da sem jih nekoliko zanemaril... Sem začetnik, ki se izobražuje, da bo tudi praksa pokazala kakšen rezultat... Nekaj malega rezervnega satja sicer imam, a še zdaleč ne toliko, da bi si z njim lahko pomagal izpolniti nove panje. Namen imam kupiti roje konec maja ali v juniju, ko bodo kolikor toliko poceni in z njimi napolniti plodišče, polno satnic. Ne nameravam točiti še letos. In vprašanje: Ali je nujno, da dokupim z roji tudi nekaj satja, če želim, da se družine normalno zazimijo in bodo spomladi dobro štartale. Ali je en roj čebel sposoben zgraditi dvajset satov v enem letu? Verjetno bi jih bilo treba izdatno hraniti s sladkorno raztopino. Prosim za nasvet(e).

hvala za namige. knjigo dr. Riharja si moram še nabaviti. zanima me, kateri pelin je dober; ali moramo ponj v obmorske kraje? moj sodelavec, ki je izkušen čebelar, pravi, da ga je v ta namen nabiral na morju v Dalmaciji. ugotavlja pa, da je zelo dobro deloval proti raznim črevesnim obolenjem čebel, kombiniral ga pa je s česnom. spet pa je treba biti previden, kaj točiš, da ni to grenak med, ki lepo po česnu diši...

najprej lep pozdrav in srečno , zdravo ter seveda medeno novo leto vsem, sem nov na forumu. zanima me, ali kdo dodaja preventivno proti nosemi med krmljenjem v sladkorno raztopino tinkturo pravega pelina (Artemisia absinthium). ali je mogoče komu znano, če je namesto pravega pelina smiselno dodati tinkturo katere druge vrste pelina? morda navadni pelin (A. vulgaris), ki je običajen plevel po vsej sloveniji, ali pa beli pelin (A. alba), ki raste predvsem v submediteranu.