Vsaka ti cast Marsa, da se ti da in, da imas voljo za kuhanje. Strinjam se - vsakemu tako, kot mu pase.. Morda pa sem jaz tako navajena iz mladosti, kajti s starsi smo tudi vecinoma jedli po restavracijah. Zaradi njih sem ze kot majhna vedela kako se je skoljke, skampe, kako se je s palckami v kitajski restavraciji,.. Se dobro, da sem potem spoznala svojega fanta s katerim enako razmisljava in ziviva in jeva tako, kot sem si vedno zelela.. Na zacetku sem bila tudi jaz zelo zbircna in nisem hotela probat novih stvari.. Ampak ko enkrat probas nekaj drugacnega in ugotovis, da je NJAM, se odpres in zacnes probavat tudi druge stvari, za katere ne bi nikoli rekla, da jih bom kdaj jedla.. Sploh pa je restavracija super, ko imas otroke in ti ni treba z eno roko mesat hrane, z drugo pa previjat dojencka.. Morda se tukaj ne strinjas z mano, ker se ti taki kraji ne zdijo primerni za otroke, ampak.. Kot sem ze prej napisala.. S casom si ustvaris nek krog mest, kamor zahajas, kjer poznas natakarje, poznas hrano,.., in nihce ti ne bo nic rekel, ce se bo otrok zacel jokat sredi restavracije, ampak ti bodo samo pomagali, mu prinesli sladoled, se z njim igrali... Je pa prednost kuhanja doma ta, da je to ceneje. Vem, da se zato nekateri odlocajo za prehranjevanje doma.. Ampak HVALA BOGU pri nama to ni problem.