Tole je po moje bistvo! Predelati, preoblikovati, potem izgubi tisto uničujočo moč, ker izginiti vendar ne more. Morda to pomeni, da moraš vse skupaj dovolj dobro ozavestiti... Začneš z malim (manj težko izkušnjo)... Včasih je, kot bi gledal strašno gorsko steno pred seboj, pa si vzameš čas, si jo pogledaš iz drugih zornih kotov, tista stena bo ostala še vedno tam, ne moreš jo porušiti, razen če ne porušiš tudi gore, morda je oblika te gore z druge perspektive sprejemljivejša, morda najdeš kako lažjo pot mimo nje, poslušaš izkušnje drugih gornikov, vsaj premakneš se iz njene sence severne strani južneje proti soncu... ko ti na koncu uspe, se ti tudi prepadna stena ne bo zdela več strašljiva, še vedno bo stala tam, a te ne bo tako vznemirjala... ...dobra primerjava...gore ne moreš porušiti, prav tako pa ne izbrisati preteklosti...