ta 'druzba', to je dost brez veze. pol se ful otrok ne bi z mano druzil, sam zato ker sem na -ić - kar se je tud dogajal, da ne boste mislil. in tud mene je 'druzba' pokvarila. Ko mi je razrednicarka rekla, da saj, da druzba, se mi je zdel nefer do 'druzbe' in sem rekla, da ni nic druzba, da sem tud kar sama. 'Druzba' je skupaj mocnejsa. Tim ma enga frenda, ki v soli ni tolk dobr in ma skoz kazni pa hauzareste pa tak. In je bla zadnjic ena situacija, da so ju eni mal starejsi po en cash posiljal in me klice mama od onega, ces da se dobit, skup usest, cela scena skratka. sem rekla, da jaz ne bi delala tega iz tega, da se lohk sam zgodi, da ji njen otrok pac naslednjic ne bo povedal (kot meni ni tim nikol nic, ker je pac vse sam resil, kar stekam, ker sem sama bila taksna). Je rekla, jaz mam svojga otroka rada in mi ni vseen in to (s cimer je mal siknila na moj 'premoderen' nacin vzgoje - zanjo). sem rekla, jaz mam pa svojga otroka rada in mu zaupam; v soli je odlicnjak, svoje stvari ima spedenane, pride dam kot se zmeniva, zelo je samostojen in moder ze od majckenega. ne vidim razloga, da mu ne bi zaupala. Kolk mame naredijo sranja s temi 'skrbmi'. to pa je v bistvu staro dobro navezovanje, nadzor... sebicno celo, pravzaprav. zdaj VSE dajejo (), pol bodo pa naprej metale - VSE smo ti dali. ne dat vsega, bod tud ti. Zaupaj mu, saj je clowk. tud pade kdaj lohk, kako bo sicer poznal padce in se po njih pobiral? groza vcasih, MAME. uhhh... kolk se vtikajo. to me je motil kot otroka in me moti kot starsa.