sem to pricakovala, zato se pa tud ne ze v prejsnjem postu 'matrala' s temle in namenoma napisala NAJVERJETNEJE - torej v najvecjem stevilu primerov da je tako. Vidve, predvidevam, cikata na zdravje, na *neozdravljive bolezni* recimo (ceprav tud v slednje ne verjamem, menim, da neozdravljivih bolezni preprosto ne more biti) ali na primere zlorab in mucenja. Gledata najbrz iz tegale zornega kota; aha, clovek se je rodil invalid ali pa je, ne po svoji krivdi, to postal, in torej kako se je pol sam odlocil za to? O tem bi se sicer dal razpravljat (ce je postal invalid zaradi katere svojih razvad ali impulzivnega vedenja ali cesarkoli), ampak recimo da so to izjeme. smo pa ze ugotovili, da je kriterij trpljenja zelo individualen - TRPI namrec tud nekdo pri zobarju 5 minut na stolu. Trpi nekdo, ki je en dan lacen (zdrzi pa jih se 10), trpi nekdo, ki njegova ljubezen ni uslisana (in? kaj pa zdaj? a zarad tega ma ta kaj za trpet al kaj? a to je trpljenje?), trpi nekdo, ker njegova soseda trpi (zakaj se mora identificirat sploh?), nekdo pa sam trpi, ker uziva v trpeci vlogi. Bos mel dve mami, samohranilki, vdovi, brez casha, s 5 otroki; ena bo polna energije, srcna, se vsem ostalim bo pomagala, vedno bo rekla, saj bo boljs, bomo ze, druga, v popolnoma istih pogojih, pa bo skoz okol hodila s trpeco faco, vsakic ko jo bos srecal, se bo pritozevala nad lajfom, same tezave skoz, vse je vedno najslabse kar je lahko... ampak aja - ne, ona si ni sama kriva, ker ti bo nastela sto milijonov razlogov, zakaj neguje svoje trpljenje in sto milijonov drugih krivcev zanj. Point of view. sam to je.