mah saj smo ze tolk o tem res.... vse mozne vidike... vedno se porodi vprasanje, ali je to pogumno dejanje ali ravno nasprotno? Vsakdo meni, da je ravno njegova situacija tolk grozna. jasno, vsaka je specificna... ker on ni VEN DAJAL dost tega, koplje sam po tem in tako ga jasno 'nihce ne razume' in ima 'cist specificen problem', ki mu ga nihce ne bo mogel pomagat resit, sam 'ga pa tud ne bo mogel'... in to je to... ampak on ne vidi vseh moznosti in se mu jih niti ne da vec videti - morda je sam tolk utrujen... - ali pa je zatumban sam v eno in ce tista ni prava, pol pa nic. Pol se pa ne gre vec. Ne gre za to, da tega ne razumem... ali da obsojam to... samo nekako... tezko recem preziram, ker oni prevec cuti tedaj, a recem... nekako - pomilujem... pusyjevsko se mi zdi prevec.... Tam nekdo, zdrav clovek, deloven, normalen.... nima casa za take misli. Ima lajf za zivet. Tamle nekje je dobro rekel Volk - to je tudi zaradi prevec casa. Treba se je ukvarjat z necim - zavestno preusmerit misli. ja, lajf je (tud) tezek - kje pa pise oz. kdo pa pravi, da mora bit sam lahek oz. sam zabava??