Ja, a vsaj ni sam, ce vidi, da kdo sploh JE, se odzove nanj, ga vidi in zacuti. meni je to mal... hm... nekak se ne maram v 'sibki' al pateticni izvedbi... sovrazim da sem nemocna... Ko sem bila v bolnici s tamalim, sem dobesedno usla, ko so tamali izvajali program (tezki bolniki, obriti na balin zaradi levkemije, na vozickih, vse zivo), NADEBUDNO ( ) za starse in zdravnike (vsi smo imeli cmok in solzne oci), sem dobesedno pobegnila v sobo nazaj k tamalemu (bil je star 2 ali 7 mesecev, ne spomnim se v kateri rundi je to bilo), ker me je zacelo dushit od... zalosti... a vendar spostovanja... najrajs bi se razjokal, tulil, vse... ko pa nic ne pomaga in samo potrjujes bolecino, moras pa mu dat ljubezen in veselje, voljo, pozitivno, ne pa zalosti... In zato sem 'pobegnila'... pretezko mi je bilo... nisem zmogla ne-solz.