aja *seveda*... itak veš, mal vmes *pozabiš* (pač ne misliš na to) in ne da kej čakaš al pa kej, al pa se bojiš, ves kao na preži... ne. ampak vseeno: lop! zato men tolk srce nabija, seveda... pa prej me je tolk špiknilo, kot bi mi z nožem zarezalo v srce...kar na lepem: rzzzzz!... pa uran mora bit nekaj, moram prav pogledat, k mi kar sami od sebe lasje se kar pokonc postavljajo... pa nimam nč tacga oblečenega... kr naenkrat ful elektrike pa mi grejo dobesedno lasje pokonc, haha! kar začnejo konice gor se vihat pa v bistvu je tečen občutek. pa zdej nisem več tolk down, sem pa živčna pa sitna pa taka... prej me je ena čist razp. v liftu, pa čist majhnem, sem mislila da me bo kar razneslo not, sem komaj do zraka prišla pol. sej bo.