ja štekam, ampak meni se ne zdi tolk smiselno to... ker je brez zveze skakat v 'naprej', ker moraš to 'tukaj' sproti štimat. Sicer lahko padeš na finto, da vse nekak v prihodnost prestavljaš, hkrati pa se nekako *zanašaš* na vpogled/napoved in se s tem lahko opehariš za kak korak, ki je potreben, kot tudi fazo, ki je potrebna. Pa na 'karte' (astrologijo itd.) 'preložiš'. a veš recimo jaz ti pogledam, ti rečem, super, vse bosta spedenala. kaj pa zdaj? ti lahko se rpeveč zanašaš na to. karte (al pa astro vpogled) ti kažejo situacijo s tega gledišča, ki je ZDAJ. to pa je vse živo, delujoče, ni statično in dokončno. se pravi ti lahko s tem vEdenjem (kao), da so karte rekle da bo vse okej, narediš neprave korake (oz. take, ki jih sicer ne bi), pa se potem že oddaljiš od te napovedi, ker vmesne faze bodisi pospešuješ, bodisi jim ne daš dovolj teže, ker si skoncentrirana na sam CILJ, namesto na pot. Se torej strinjam v bistvu z Brezotom v prvem delu, v drugem (obisk terapevta) pa pogojno oz. to se mi zdi smiselno v enem doglotrajnem odnosu itd. Se mi zdi, da morata dve osebi dat vse od sebe najprej sami - to (terapevt) je tud *prelaganje* v bistvu. Razen če se tolk nabere, da bi se sama skregala, si očitala, pa pač rabita 3. osebo za kanal tudi.. Jaz osebno ne bi niti v karte gledala, obisk terapevta pa bi izvedla v skrajni sili, ko res ni možno nič več drugega. Srečno!