Pika - jaz sem tudi bila taka vcasih. Pa nic ne 'pridobis' - v koncni fazi je isto - ce oni v tej tocki tega ne more stekati, morda kasneje itak ne bova vec prijatelja in zakaj nategniti se 500 takih situacij... zelo velikokrat pa gre tudi za strategijo custvenega izsiljevanja, ki te oni potem na to drzi; primer - sem osorna do nekoga, mi je 'malo zal', malo razlozim, utemeljim, potem pa prec 'hopsala', ga dobim dozivotno za vrat, a vsakic je isto, cim recimo povem resnico ali sem malo bolj taf (kakrsna pa pac sem, ce je pa tako, da te pa to tako moti, se pa pac ne moremo druziti, sory), pa spet jovo na novo tole 'dvorjenje' ponovno pa ujckanje. Ej, men se tega ne da, pa kaj potem, ce sem egoist, ce se onemu tako zdi, jaz ze vem, oni pa tudi, ce me je kdaj poslusal oz. je kdajkoli premlel v sebi in se morda vseeno za hip prestavil se 'cez' (na 'mojo stran')... Tisti, ki je s sabo kul, nikoli ne zameri. Ti sory, nekaj mi je vmes prislo, oni, ok, se boljse, meni tudi, ker sta na liniji... A nekdo pa z ocitajocim glasom, itd., in potem naj jaz razmisljam, ali sem ga prizadela ali ne. Ali ce mu reces - sory, samo to mi pa ni vsec kar si naredil... Ali nisi mogel priti, a oni pa ti zameri, ker si ga zafrknil (v resnici si pa lahko imel bogve kaj)... Mi je bilo pa 'zal', ko sem v kaksnih obdobjih v lajfu cutila, da 'grem jaz naprej', moji frendi nekateri pa ostajajo v tistih drugih dimenzijah, pa se mi je zdelo, da nas to neznansko oddaljuje...