Dobra tema, ne vem, ce imamo, mislim da ne (si pogledala tudi pod Pogum?). Zeleni lasje? - ma, to je bila pika na i - meni se je bolj drzno zdelo, da sem rekla recimo kapsu, ja, saj, saj samo z agresijo znate in sem dobila klobaso od pendreka na hrbet. Pa ko sva z J.S. usla kapsu z motorjem, ko je kaps zamaknil s pendrekom in me strasansko udaril v koleno, da sem imela vec tednov klobaso na kolenu od pendreka... To je bilo kar drzno, da sva sploh bezala recimo. Ma - imam se za precej drznega cloveka, upam si pa res veliko, tistile zeleni lasje niso nic. Sla sem se kregat z razrednicarko in ravnateljem, da je moja sosolka lahko ostala na nasi smeri (in da je niso fliknili v nizji razred - usmerjeno izobr.) - so rekli, zahvalite se razrednemu advokatu Marsi. V OŠ sem imela v 5. razredu pri slovenscini referat o beatlih s kasetofonom zraven - tako da pri mateji so glasbo poslusali pri matematiki, pri meni pa pri slovenscini - le da jaz nisem bila prfoksa, pac pa muki - 12 let pa to. Pri psihologinji na Subicki sem zanalasc metala ven totalno odstekane odgovore, da jo bom cimbolj zmedla... Ko je bil totalen pretep na Tromostovju, sem v prvih vrstah tezila primitivcem, da sem se celo jaz jo staknila - eno na gobec - so me vlekli po pesku, da so me policaji tokrat pa resili... Drznih podvigov kolikor jih ces... Pa tisto stopanje ob dveh zjutraj v minici je bilo tudi drzno (in tudi neumno) - zapomnila si ga za cel lajf. A to se ne pomeni, da sem potem nosila dolge kikle in da nikoli vec nisem stopala. Uh, uh, saj lahko kar nastevam. Drzno je bilo se spomniti v riu ob petih popoldne, jaz grem pa stopat v Pulo, kot je bilo tudi drzno se spomnit v Unionu, jutri grem stopat v berlin... (in iti, seveda, spomni se lahko vsak ). Drzno je bilo konec koncev imeti tudi ful tipckov, po 10 let mlajsih... Pogumnim sreca stoji ob strani.