-
Št. objav
60.485 -
Član od
-
Zadnji obisk
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a Marsa
-
No, tudi s tem se lahko pohvalim... ) Tudi črne mačke sem namreč imela... Saj so - v kitajskem horoskopu - za točno en mesec jo zgrešim. Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
-
Oh - kazen... kdo bi vedel, kakšna bi bila primerna? Katera bi "zalegla"? Najbrž pravzaprav nobena... razmišljam nekako - tu ne vidim rešitve.. Tako težko je po mojem doseči nekakšno "spreobrnjenje", to, da bi tak človek nenadoma spregledal, se zavedel... Mislim, da je to nemogoče ali komajda mogoče... Ko sem pomislila na kazen..... seveda, nekam ga zapreti.. toda - kam? Poleg tega - treba ga je tudi vzdrževati... Po mojem je edina primerna terapija ali kazen delo. Delo - a seveda ne z otroci - morda tista dela, ki jih sicer, v nerazvitih državah, opravljajo otroci? Ali čimbolj težaška dela, da bi ob fizičnem izčrpavanju telesa ne bilo prostora za bolne zablode psihe... Ko bi namreč hotela pomisliti na fizično kazen, se mi ta misel upira - ne zaradi moje naravne neagresivnosti - pač pa se mi zdi nekako,da s fizičnim kaznovanjem nič ne bi dosegla - samo nekako nemoč onega - kot bi tepla po nesrečnem kupu nesreče in ne morem si kaj, da me taka "pošast", kot se včasih izrazimo, ne navdaja poleg groze tudi z nekakšnim nenavadnim usmiljenjem.. Kot bi imela opraviti z neznanim, omejenim bitjem, s katerim se na človeški način nikakor ne bi mogla zmenit.. Kaj je v njegovi glavi? Zakaj si je izbral takšno pot? Kako lahko otrok v njem to dopušča?
-
Saj vem, Teja... takšne so nekako (edino) "logične" razlage... Vendar to tako težko razumem - ravno to tako težko razumem - ali nisi ravno sam potem trpel? Ali ne poznaš ravno sam najbolje te vloge? Včasih razmišljam o tem.... Zelo veliko razumem - tudi če se ne strinjam s tem, vseeno lahko nekako razumem... Lahko razumem umor - iz strasti, v afektu sploh, celo lahko RAZUMEM umor iz preračunljivosti, umor kot posledico spleta neverjetnih okoliščin, umor iz obrambe, iz strahu... Vse lahko razumem - ne morem pa razumeti npr. mučenja, pedofilije... nečesa, ob čemer se nekdo naslaja nad najhujšim trpljenjem ali izvaja nasilje v tem smislu.. Nekje sem zasledila razlago (*mislim, da je šlo za primer mučenja mačk), da smo tako otopeli, oz. ti posamezniki, da praktično potrebujejo nekaj "močnega", da se jih čustveno sploh dotakne. Kako resnična je, žal, tale razlaga...
-
Teja (nisem opazila) - to sem opisovala v temi Življenje po življenju (Kaj si mislimo O) - vendar zelo malo - s kratkimi opisi sem se dotaknila nekaterih življenj, ki se jih nekako "spomnim"... Saj si nekaj že odgovarjala tudi ti, vendar je seveda odprtih nekaj tem o tem... :| Pa smo morda v vsako nekaj "kapnili"... svojih misli, izkušenj, spominov, znanj... Potem smo malo razpravljali o tem tudi v forumu Astro...
-
Seveda, Patricia! Res je tako. In prav zares - meni bi bilo dolgčas, če bi mi vedno bilo lepo... nekako sem od nekdaj "imela rada težave" - sem tudi človek, ki se najbolje izkaže v težavnih ali zahtevnih okoliščinah... Na eno lastnost pri sebi sem še prav posebej ponosna: niti malo nisem panik!! Včasih celo pomislim, da sem brezčutna - vendar zdaj vem, da je to naravna obramba pred premočnim čustvovanjem (kar seveda tudi poznam).
-
Hvala za razumevanje. Hvala pa tudi za vprašanje - zagotovo je še koga "zmotilo" to... ker res morda malo nerodno zgleda oz. je nerodno postavljeno... Ob tej priložnosti pa naj se ti še zahvalim in ti čestitam, Teja, za tvoje sodelovanje in za tvoj doprinos na Forumu! Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
-
Ja - sem taka - bolj "nočna".. In imam rada tudi taka bitja (razen veš!). S škorpijoni pa sem itak takole (*dva mezinca skupaj) - lani mi je prav prizadevno poziral na morju, včasih pa me pride opozorit; npr. v Luni v Škorpijonu, ko razmišljamo na morju, ali naj se vrnemo v LJ, ker opažamo strahotne oblake in napovedi so slabe, in tako hitimo pobirat cunje z vrvi, najdem v svoji rdeči (!) majici škorpijona!!! Rečem - okej, frend - to je potem to - gremo domov... Ga vržem nazaj v grmovje, se zahvalim... Prileti frend: škorpijon? Zakaj ga niste ubili? In jaz: Zakaj? A samo zato, ker JE? In ker se ga nekdo boji? - ga je treba kar ubiti.... Finta pa je bila v tem, da smo več dni bili tam in lahko da je bil vedno nekje v bližini (in nikogar recimo ni pičil - kar so se naknadno ustrašili za nazaj)... Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
-
To so vprašanja, ki so prispela na uredništvo Luninega neta kot vprašanja Luninemu netu. Tako niso namenjena nadaljnjim obravnavam (ker če bi hotel spraševalec o tem javno razpravljati, bi vprašanje postavil tako). Tu gre za njegovo zaupanje - tako ne moremo vsi in vsevprek razpravljati o njegovem problemu. Poleg tega je vprašanje postavil ta in ta, ki je problem že rešil ali se sploh ne ukvarja več s tem in niti ne ve, da na nekem Forumu razpravljajo o njegovi težavi... se pravi - v bistvu odgovarjajo njemu, a on pa se s tem ne ukvarja (več). Nekateri so potem vprašanje postavili tudi sem - v tem primeru potem navadno ne odgovorim - kajti moje mnenje oz. mnenje Luninega neta je oni že dobil in če še enkrat (še na Forum) postavlja enako vprašanje, najbrž hoče slišati še drugo mnenje. Tudi sicer objavim objave drugih avtorjev (ali obiskovalcev) samo v primeru, da so itak namenjene širjenju informacij. Sicer mora to vsakdo storiti sam. Pisalo pa bi lahko tudi - ni namenjeno nadaljnjim objavam. Pravzaprav so vprašanja&odgovori vključeni na Forum samo zato, ker so oblika, način in delovanje Foruma najpripravnejši za to - sicer pa v bistvu niso del Foruma - so samo: Odgovori Luninega neta na najpogostejša vprašanja, ki prispejo na uredništvo (FAQ) - in pravzaprav nimajo zveze s Forumi. Tu sva izkoristila tehnične možnosti Foruma in postavila odgovore, ki sem jih sicer na Novice že pred tem dajala eno leto - objaviti vse skupaj na Forumu je bilo za naju lažje in seveda tudi veliko hitreje. Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
-
Onewa - zelo dobro si opisala bistvo tega "problema"! Všeč pri tebi pa mi je iskrenost (saj pa ti tudi ta lastnost največ pomeni, če vzamemo, da najbolj ne maraš laži) - tudi do sebe - to je že zelo veliko... Predvsem je point, da PREPOZNAŠ... Tako je tudi s slabimi mislimi in vzorci... Odstraniti plevel (kot pravi Louise Hay) - tega pa je najprej treba opaziti in izločiti - včasih je zelo prepreden... Biti močan in uspešen je predrzno! ))) Hecna trditev.... In ja - predstavljam si, da je nekje lahko tako postavljeno... vzgoja etc... Tudi malo o tem sem govorila pri "negativnih lastnostih"... Namreč - to pravzaprav jemljemo lahko tako - kdor je uspešen in samozavesten, se nam zdi predrzen, takih pa ne maramo. )) Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
-
V bistvu pa se jaz ne strinjam z vama. Tako s samo trditvijo (menim, da je ogromno knjig s tega področja, sploh v zadnjih desetih letih, tudi v slovenskem jeziku, tudi izvrstnih), poleg tega pa že v osnovi to ni moj pristop. Ko sem sama prebrala pred 10-imi leti Pealla, Louise Hay in morda še koga, ne potrebujem več brati teh knjig... nič novega mi ne morejo povedati, predvsem rabimo samo nekaj, začetni poriv, nekdo nas mora napotiti skozi ta vrata, da nam to v nas odpre... zdaj črpam samo še iz sebe (svojega znanja in izkušenj) in iz življenja. Ne pogrešam knjig. Pravzaprav jih imam ogromno doma (kompenzacije za Koledarčke), pa jih sploh še nisem prebrala... Tako je tudi s knjigo Živeti v svetlobi Shakti Gawein (videla sem, da ste jo nekateri svetovali) - ko sem odprla knjigo, sem pač videla drugačno Louise Hay - z drugačno potjo.. Vendar jaz sem si Louise Hay že prevedla v svoje življenje - v svoj jezik-slovenščino - zakaj bi hotela še nemški in portugalski prevod?? Tudi na področju medicine, zdravilnih zelišč... je pri meni tako... Marsikoga bi morda presenetil moj "skromen" in neažuren asortiman knjig. Vendar... o tavžentroži mi je že zelo veliko povedal Ašič, ki se je naslanjal tudi na Wilforta... itd... Zakaj bi iskala nove in nove knjige, kjer bi mi na všečnejši in atraktivnejši način (z obveznimi lepimi fotkami npr) prodajali znanje in nasvete o tavžentroži (po možnosti pa dobesedno prepisane iz Ašičeve knjige in brez dovoljenja in/ali vednosti avtorja oz. brez navedenega vira) za veliko dražji denar in seveda 10 let za časom. Tako je tudi z drugimi simboli... ki nam jih "prevajajo" drugi. Zakaj rabiš prebirati "pridevnike", opise nekoga tretjega, če je dovolj, da si energijo tega predstavljaš v glavi, in že se boš sam posvetil temu na pravi način - SVOJ - kot je tudi prav in mišljeno. Pravzaprav je morda celo tako - če ob desetletju (ali več) svoje osebne in duhovne rasti, pogrešam še dodatno knjige, to pomeni, da je z mojim načinom že v osnovi nekaj narobe - morda samo to, da ni moj?
-
Seveda verjamem, Teja (*saj sem v eni temi nekaj opisovala svoja življenja, no, nekatera). In čeprav se odločimo, se za to ne odločimo v telesnem, se pravi fizičnem stanju in tudi tedaj še ne moremo trpeti - pač, rabimo to izkušnjo. Vendar vseeno jo doživljamo (ko se manifestiramo v telesu) in takrat trpimo, kljub temuu, da smo to že vnaprej vedeli ali pač da se celo sproti tega zavedamo. To ne zmanjšuje teže in globine izkušnje. ... Strinjam pa se s temi opisi* (nekje sem brala zanmimive teorije, kako je npr. potem mogoče, da otroci tam umirajo od lakote in živijo tako malo časa? Potrebovali so tako lekcijo - in tudi časovno temu primerno - da pa bodo nekako "oddelali", pa imajo na majhnem časovnem območju največje možne težave). No, torej verjamem v te svoje poti in poti človeka in človeštva. Vendar "ne verjamem" pa vedno v načine in tudi ne verjamem vedno v smisel tega oz. v smisel pridobivanja teh izkušenj izključno na tak način, na tem nivoju (regresije ipd).
-
Seveda - točno to! Ali je navdušenje dobra ali slaba lastnost? kaj pa samozavest? dramatičnost? varčnost? ??? Lahko bi veliko razpravljali... Pravzaprav pa je bilo na račun negativnih lastnosti celo skoraj malo hude krvi na Forumu! ) Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
-
Onewa - nič več ti ne vem novega povedati... Tebi bi po mojem mnenju pomagala samo afirmacija v stilu: Zaupam. In podobne... (o tem pa smo že govorili) Kajti to moraš v sebi začeti spreminjati... Če pa me sprašuješ, še predno popiješ do konca zdravilo (npr. vmes, ko ga še piješ), če bo res pomagalo, ti samo svetujem, da ga do konca spiješ... Če pa me sprašuješ, potem ko ti že dam eno zdravilo, po novem, in kaj naj narediš, ne morem vedno znova sproducirati novih in novih zdravil oz. nasvetov in receptov - s tem pa tudi nekako pokažeš, da pravzaprav ne verjameš v tisti nasvet oz. v vse skupaj - morda se ti zdi preveč preprosto... To pa samo pomeni, da če ti nasveti oz. izvajanje vsega naštetega (kar smo priporočili) niso pomagali, niso pravi zate ali pa vsega skupaj nisi vzela dovolj vestno, si prehitro obupala, ne bila zadosti vztrajna... Ali pa da še vedno ponavljaš isti vzorec... kajti vseeno se mi nekako svetlika iz tvojih postov, da si rada privesiš malo občutka žrtve... Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
-
Malo sem spet razmišljala o tem... Večkrat je namreč zaslediti "teorijo", da naj bi nas pravzaprav motile lastnosti, ki jih imamo ravno sami (pa si jih npr. ne priznamo ali jih ne vidimo, ...). Zdajle pa ugotavljam, da pravzaprav lahko spodbijem to teorijo... Namreč - ali ni pravzaprav ravno obratno? Ali ne grejo ljudem pri drugih včasih na živce ravno tiste lastnosti, ki jih NIMAJO, pa bi jih morda želeli imeti? Smo npr. samozavestni - a gremo zato nekomu na živce - odgovor je na dlani - ker si sam ne upa biti... Povemo svoje mnenje - nekomu gre na živce tvoje mnenje, nekomu pa že to, da ga sploh imaš - sam ga ponavadi ne pove (ne upa, igra dvojno igro itd...). Smo sproščeni - oh, kako radi bi bili vsi!!!! A ko s(m)o? Kar moti nas ta, ki je preveč sproščen... Kako nizkotno - kaže svoje noge, se "razkazuje"? Oh - to nam gre pa res na živce - morda zato, ker imamo sami krive ali kosmate??? )) Kako je ta hrupen in se glasno smeje in povsod bi rad imel glavno besedo!!! Vendar - ali nam ne gre na živce samo to, da je sami nimamo - ker si je pač ne vzamemo - ker pač nimamo toliko... kot oni? Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
-
Elena - čudno, da še nisi zasledila Luninega posta na Luninem netu. No, kakorkoli - tule imaš link: http://www.lunin.net/dogodki/luninpost.html Tu gre seveda le za post - drugih diet ne poznam oz. z njimi nimam izkušenj, pišem pa samo o stvareh, ki jih poznam in s katerimi imam sama izkušnje. Mogoče boš vseeno našla kaj koristnega zase. ... No, vidiš... (10..) Povem ti, da je finta samo v tem, da prehitro hočemo rezultate. Pri hujšanju gre za daljši proces in na tahtnici zlepa ne pokaže rezultatov, tudi če lahko oblečemo eno številko manjšo konfekcijo.. Svetujem ti, da ne preverjaš nenehno teže - in da to ne postane nekakšno tekmovanje - če pa že, potem pa vsekakor zastavi tako, da boš TI tista, ki bo tule zmagala... No, jaz sem... Mora se ZAČETI, začne pa se z odločitvijo. .. naj ti povem, kdaj se je v meni ZARES premaknilo in sem se tisti hip prav zares odločila; ko mi je mama rekla, da se ji kar smilim, in da če bom že shujšala, morda, vendar da pa tako suha, kot sem bila pred porodom, pa ne bom nikoli več! Jaz pa sem jo samo pogledala v oči, dvignila prst in ga uperila proti njej in rekla - še bolj bom! In sem. Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
-
Zelo dobro si tole povedala, Lunca... Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
-
Pravzaprav niti nisem imela v mislih tegale na tak način, v tem smislu... Pri svojem vzkliku pravzaprav nisem imela v mislih meja - vsaj ne teh, ki si jih sami določamo, ampak prej, kakršne nam določajo pravzaprav drugi in/ali okoliščine. Rodimo se npr. v vojni, živimo v strahu, okoli nas se vse ruši in dnevno doživljamo eksplozije, izgubimo nogo, roko, oslepimo, stradamo, nas zebe, smo bolni, nekdo nas (je) fizično zlorablja(l), psihično trpinči(l), muči(l)... ... ... In ŠE smo tu... Se borimo... To je bil moj vzklik spoštovanja človeku... Se pa strinjam, da so meje navadno tam, kjer si jih sami postavimo - vendar jaz včasih razmišljam tudi o kruhu - ne samo o duhu. Mislim, da lačni in zlorabljeni otrok ne potrebuje odobravanja publike, ampak predvsem kos kruha in ljubeč stisk roke. Ker pa tega ne dobi, kljub temu pa živi, preživi - je to zame to, kar je point samoohranitve - in to je to, kar spoštujem. Spoštujem tisto "TO" v človeku.
-
Ja - absolutno menim, da če nam laže nekdo, ki nam je blizu, tudi pri sebi poglejmo in poiščimo in tudi prevzemimo del odgovornosti. Npr. že to, kako sploh VEŠ, da gre za laž, je lahko nekoliko vprašljivo... Lahko npr. pomeni samo, da ga nenehno nadzorujemo, prežimo nanj (kdaj bo napravil napako, se "izdal"), komandiramo... Sama npr. najbrž še opazila ne bi, če bi se mi partner zlagal - ker ne iščem tega pri njem in ne razmišljam tako - morda pa on prav zaradi tega ne rabi lagati... Če bi se mi zlagal moj otrok, bi mi bilo težje (vendar imam srečo in je zelo moder in resnicoljuben - zato mu tudi lahko zaupam, zato pa tudi govori po pravici - in mu seveda zaupam... In tako to gre)... Morda bi se začela z njim pogovarjati o tem, kako mi je všeč, če se lahko vse zmenimo in da sama najbolj cenim resnico - in da če je resnica zoprna, pač je, vendar bolje, da vem tako, kot pa kasneje, ko bo prepozno... Nič pa mu ne bi "metala naprej". Bilo bi mi hudo in najbrž bi pri sebi iskala krivdo. Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
-
Težko sama karkoli tule odgovarjam, ker nisem strokovnjak, prav tako se tudi (vsaj ne profesionalno oz. nimam primernih šol) ne ukvarjam z medicino - tako je tole vprašanje, ki presega moje sposobnosti in kompetence... Vendar pa vseeno imam mnenje... Delala sem dosti z ljudmi in imela/poznala precej takšnih primerov in (govorim iz glave) nekako sodim, da v 90 odstotkih sploh ne gre za primer neplodnosti, hočem reči - v prihodnosti se je (vedno doslej) nekako vse "samo uredilo". V glavnem so izvori psihološki (kajti sodim, da mora obstajati prav zelo majčken procentek onih, ki so prav zares -iz tega ali onega razloga - neplodni). Sama gledam tako: Včasih gre za pretirano ambiciozne ljudi, ki nekako "ni v njihovem planu, da bi zdaj imeli otroke... imeli jih bodo "kasneje", ko bo za vse skupaj bolje, ko se bodo stvari uredile, ko bo tudi materialno zaledje." In podobno. Gre pa za to, da ne moremo tega usklajevati tako - to ni v "vesoljnem redu". In včasih je nekako videti, kot da se vesolje malo "maščuje" - ko je namreč "pravi čas", zanositve ni in ni. To si lahko razlagam tudi tako: toliko časa je oni imel v bistvu v glavi afirmacijo, da zdaj "ni primerno" imeti otroka, da se mu je to tako vcepilo - pri miselnih procesih pa vemo, da so dolgotrajni oz. njihove spremembe. Velikokrat pa gre za pretirano, takorekoč krčevito željo - ki nam blokira možnost uresničitve - preveč sil vpnemo v to in nočemo ničesar prepustiti naravi. Drugič spet gre za kemijo med dvema, ki je negativna oz. je ni ali ni tista "prava". (*moja prijateljica si je zelo želela otroka, poročila se je s človekom, ki je imel o družini enaka stališča in pričakovanja - ustvarila sta si skupni dom, furala posle skupaj in se super imela.. Vendar - nekaj jima je manjkalo - otrok/ci, ki sta si ga/jih oba tako zelo želela. Končno je prav to tako začelo najedati njun zakon, da sta se ločila. Skupaj sta živela 11 let. Ko sta se ločila, sta v manj kot pol leta - vsak s svojim novim partnerjem - pričakovala vsak svojega otroka)...
-
VSE imamo v sebi. V tem je point. Vsak v malo drugačnih razmerjih - v tem pa je point edinstvenosti. Prav tako imamo VSI kalcij, železo, baker, ... imamo vsi čustva, radovednost, jezo, ljubosumje, mračnjaštvo, veselje... Vsak pomisli tudi na kaj grdega, vsak ima v sebi tudi lepo... Vsakdo zna nekaj početi najboljše. Vsakdo počne nekaj, kar točno nekdo potrebuje. Nekatere lastnosti je pač treba nekoliko razviti, druge pa omiliti... RAZMERJA in harmonija vsega tega pa nas dela take, kakršni smo - edinstvene.
-
Ja. Moj pa pohlep, zavist, škrtost, neumnost... Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
-
Zelo dobro vprašanje si postavila, Teja... Namreč - če imamo vest, je nam bolj neprijetno, ko se nekdo zlaže, kot onemu. Odvisno je tudi, če gre za otroka (tod se moramo vprašati, kaj je narobe in ne na silo razkrinkavati ali postavljati pred dejstvo - kajti če se je zlagal otrok, otroci pa niso nagnjeni k laži, ker so iskreni, potem je najverjetneje v težavnem obdobju in ne bomo storili dosti, če bomo obešali na veliki zvon. Morda "navržemo" kakšen tak primer, večkrat omenjajmo kaj takšnega v pozitivnem smislu, naredimo pa se (najprej) neumne in se raje vprašajmo, če in s čim smo sami pripomogli k temu. Če gre za odraslo osebo, je vzrokov za nagnjenje k laganju veliko; včasih se je oni preprosto "navadil" lagati. Ponavadi nekako ignoriram laž, redko jo izpostavim in razkrinkam oz. če jo, jo tako, da se "resnica sama ponudi" in ne kažem s prstom na onega. V nobenem primeru pa ga ne bi takoj (ali celo javno) razkrinkala. Morda je najbolje, da nekako naredimo, da se stvar sama razkrije... Ali tako mimogrede omenimo (če bo naša omemba prinesla razjasnitev oz. resnico). Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
-
Morda ima kakšno zvezo, da imam Sonce na isti stopinji?
-
Ni sicer tvoja kombinacija, a gre za iste položaje. Drugih se zdajle iz glave ne spomnim: Alain Delon ima te položaje (Škorpijon/ASC Oven, Luna v Tehtnici - ali je obratno, a sončno znamenje je Sco).
-
Všeč mi je - biti koristna. Plemenitost? Sploh ne - prej egoizem. Tako hranim svojo dušo. ...