Marsa

Jah, jaz nikogar ne bi želela poimenovati kot 'napako'. Čeprav je res, da karkoli in kdorkoli to je, več kot očitno ostaja. Boš pač še dalje štepala minuse in potem te bodo taisti motili. Ostali te bodo morali pa pač preprosto sprejet, se pravi tudi tvoje provokacije, z ali brez minusov.

Ja okej, štekam... Saj zato sem pa napisala, da nisem govorila o hipotetičnih primerih.

Kul. Me veseli. Fino, upam da bo res (samo tvoja stvar). Če počneš nekaj (in recimo še zoprnega) na mestu, kjer je več ljudi, to, kar počneš, ni samo tvoja stvar. Pri sebi in s sabo pa počni kar želiš. Tenx, ma ni več teh 'tehničnih trgovin', saj to... Sami giganti, v Namah in Maxijih pa mensezdi nimajo tega. No mogoče pa tudi, vendar na to ne računam, tudi če je, morda samo kakšne čisto univerzalne, teh tipov je pa ful, moraš točno istega dobit. Vem, ker sem od svojega sesalca hotela dat vrećko v tega, pa ni šlo.

Zakaj vam je tak event s temi plus/minusi? Saj se kar naprej o tem zgovarjate in okol tega pajtlate. Dajete si minuse, zato da lahko potem težite okol tega. Get a life! Potem pa je itak vseeno in počni tako še v prihodnje.

Ne vem, očitno si pač porabila svojo današnjo kvoto. ............... Ali kdo ve, a je kakšen Merkur al pa kakšna taka trgovina tudi v Centru? Kupit moram vrečke za sesalec, pa mi je mimo, da bi morala zato lazit v btc...

OK, spet meglenje in pingponganje. Kakorkoli, letelo je na odrasle, ki komentirajo. Glede na to, da se praktično ne spomnim NIKOGAR, ki bi bil mlajši od osemnajst let, to pomeni, da torej to ni letelo na tistega enega mladoletnega na 50 ali 100 odraslih. Mislim da je najmlajša med aktualnimi komentatorji (se pravi ki komentirajo v tem času) Candle. No nanjo ni letelo. ps: poleg tega je pa to brezpredmetno, Brezo, ker ne vidim par let nazaj, da bi kak mladoletni delal kake scene tukaj, se pravi je potem vsakemu inteligentnemu jasno, da ni moglo leteti na takega člana. Ker namreč nisem govorila o hipotetičnih primerih. Minusi ne bodo pomagali, še vedno imam isto za povedat - istim.

... Zelo bi me - in sem prepričana da tudi nas vse skupaj - razveselilo, ko bi se nekateri spravili malo k sebi in si prizadevali za razumnost. Vsakdo ima kakšne svoje štose in težave, tudi bolezni, ampak vsi smo odrasli in če lahko samostojno delujemo, če smo torej kolikor toliko razumni, moramo vsaj približno vedeti, kaj je prav in v tej smeri tudi delovati. Če je nekdo npr. bolan, jezen, tečen, siten, lahko to vsekakor razumemo, vsi imamo takšne trenutke, dneve, obdobja, samo na vsakem pa je, da poskrbi v tem smislu zase in če je recimo bolan, naj vzame zdravila. Tudi: vsi smo odrasli in če nekoga tišči na stranišče, naj gre na stranišče in naj tam opravi svoje potrebe. Ljudje LAHKO razumemo drug drugega, prisiliti pa nas nihče ne more v to. Tudi če nekoga ŽE razumemo, to še ne pomeni, da ima 'vstopnico', da lahko počne karkoli in da moramo vse od njega tudi sprejeti (za svoje). Tudi alkoholika lahko razumemo (ker je bila zgoraj ravno omemba), pa to še ne pomeni, da bomo prenašali vse njegove muhe in da se bomo počutili dobro v njegovi družbi, če bo zraven nas nenehno popolnoma zblojen ali zatežen ali celo nasilen. Tako kot se mora včasih nekdo, ki je recimo tako zelo predebel, da mu to zdravstveno škoduje, preprosto prisiliti k bolj zdravemu odnosu do hrane, tako naj ravna vsakdo, ki počne kaj takega, kar ne škoduje samo njemu, pač pa tudi drugim. ................... Power to the self and love and understanding to the people. From YOU to the people, not just from me and/or people to you.

Naslov in vsebina teme: "Kako naj ji pomagam?" Mogoče gresta lahko vidva 'filozofirat' v kakšne druge teme, ki jih je na tisoče? Tisti, ki pride na kak forum nekaj vprašat, kar ga tare, morda bolj 'pije' (morebitne) napisane besede, nasvete... Išče nekaj v njih... No morda Srečnica najde kaj notri oz. 'te je razumela' (Hekate), ampak jaz te recimo nisem in ne vidim niti enega nasveta notri ali česa takega, kar bi kakorkoli nakazovalo, kako naj Srečnica pomaga svoji prijateljici (kar nas je v bistvu prosila)... ........... Kako si, Srečnica? Si že začela pisat lepa pisma?

Tako je; vsakega je potrebno samo (malo bolj) razumeti. .... Pravi idilični zimski sončen dan, ful je lepo zunaj. Lepo nedeljo vsem!

O, to jih je pa lepo videti tako zdrave in debelčkane.

Blagor tistim ki imajo to možnost: peč na drva. Čeprav eni pa to imajo, pa vseen na elektriko kurijo. pa tudi je kar arbajt. Vstaneš v mraz, potem tudi če imaš že nasekana in pripravljena drva, predno vse to naložiš, opedenaš in da se potem lepo kuri in potem še traja, da se segreje... ampak toplota je pa najboljša taka in nad lepo diši. Candle, upam da urediš!

Ja, žalostni časi, pa tudi prelomni. Večkrat napišem, da so modri Kitajci rekli, da blagor tistim, ki živijo v pestrih časih.... potem sem pa zadnjič o tem razmišljala in da kako so težki časi, pa polni sprememb itd., pa sem potem pomislila, da kateri časi pa pravzaprav niso bili težki, pestri in zanimivi... Za vsake generacije so pač drugi izzivi in testi. Sej bo! ........... ... sem bila prejle zunaj; čisto nemogoče je hodit, ker tolk drsi, moraš it kot po jajcih, jaz pa preveč na odločno in na hitro zastavila, pa me je kar malo spodneslo. Sem pa danes prvič po xx letih imela kapo. Tamala mi je dala tak kompletek s šalom in je tolk hecna kapa. S takim cofkom pa še ob straneh ima take cifke, poleg nekakšnih naušnikov... Me pa srbi glava - tudi zato nikoli ne nosim kape. Zdaj pa gledam film Dan za trening. Dobra sta oba. Pa mal tle brskam. Lep preostanek večera!

a ne, kako dobro posneto? ja, pač, bolj za preživetje... meni se pa ni smilil, itak bi bil tole kar prevelik zalogaj zanj, najbrž... mogoče je pa ujel kakšno ribo, ko je že bil ravno v vodi. (prijetno pa mu najbrž že ni moglo bit)

Se tudi jaz vsake toliko spomnim... Lahko samo upaš, da je okej, najboljše si je kar to misliti.

Ta filmček je bil menda nagrajen z Oskarjem. Game of survival

Smrdokavre tudi še nisem imela priložnosti videti. Zelenčki so v bistvu sorta siničk; morda so malo večji, 'sušji' in daljši, ampak sicer zelo podobnega videza. So pa sicer praviloma kar vse siničke precej pogumne... Tako da morda te, ki praviš da so bile bolj plašne, imajo kako slabo izkušnjo več, kot zelenčki (od teh ki hodijo k tebi v goste).

Hojla! Dobrodošla! Sem mislila, da bo bolj poduhovljena tema, ker govoriš o prebujanju. To da si ti poštekala nekaj in zdaj to furaš, ima zvezo samo s tabo. Da ima vso to žlahto, si najbrž vedela že prej (ker očitno to pomeni, da si se ti priselila zraven), tako da jo boš morala sprejeti - razen če se ne boš odselila. No najbrž to ne bo potrebno, saj verjetno sta/ste v svojem stanovanju? Ali, ko praviš, da jih moraš skoz poslušat, to pomeni, da ko vstopiš v prostor, da so oni vedno že kar tam? Oz. ali so nenehno prisotni? To pa mora biti res moteče in sočustvujem. Ampak kot kaže, se ti nič manj ne vtikaš vanje, če jim želiš sugerirati, kaj naj jejo, kaj naj počnejo in kako naj mislijo. Pač očitno te motijo, samo najbrž zato, ker nimata zasebnosti z možem, kar je popolnoma razumljivo za mlad par ali mlado družino. Bolj me čudi razlog, zakaj te motijo - ne zaradi tega ker jih moraš skoz gledat zraven, pač pa zaradi tega, kar furajo, kakršni so, neodvisno od tebe? To pa zna bit res problem oz. to potem ni prebujenje - posiljevanje drugih s svojimi furkami. Skratka najbolje se je brigati zase, uživaj in furaj kar želiš, drugi pa naj tudi (morda oni enako zate mislijo, joj kako bo zamorila tega ubogega otroka s temi svojimi idejami). Strpnost je lepa čednost, svoj mir je pa tudi fajn imeti - velja zate in za druge, kar pomeni, ti imaš pravico do svojega miru, oni pa tudi do vsega kar je njihovo (če se tebi zdi še tako nazadnjaško in ne-eko in nezdravo itd.). Morda pa je samo prehodno, lahko bi celo bili hormoni še, čeprav je pa res, da približno okoli 1 leta naj bi se unesli. No morda pri kom traja dlje. Drži se pa čim manj se obremenjuj z njimi oz. morda jim lahko daš vedet tudi, da si želiš malo zasebnosti, če jih lahko 'poučuješ' o tem, kaj je dobro zanje oz. slabo, jih torej skušaš spreminjat, potem bodo najbrž prenesli tudi iskreno besedo, da pliz če imaš lahko tudi kaj svojega miru. To vsakdo razumen lahko šteka, ne vem, zakaj oni ne bi.

Hm, praviš da nimajo rumenega trebuščka? Če je videza siničke, je zelenček lahko; kljub temu, da ima zelenček tudi rumenkast trebušček, pri samičkah ta barva ni tako izrazita in bi lahko bila zelenčica. Zelena žolna!! Jaz je še nisem videla. Je pa čudno, da je zdaj prišla, reva.. Ubogi ptički v tem mrazu in snegu... Včeraj sem opazovala vrane, ki so letale, kljub sneženju in mrazu, veliko ptic vidim, siničk pa ne več, ker jim nimamo kam postavit hišic niti hrane, če bi pa nižje obesili, pa so tudi mačke okoli nekje. Tako da zdaj so se 'preselile' tja, kjer imajo več jesti... Lepo da skrbiš za ptičke, Čebelica, kot tudi vsi ostali, ki skrbite zanje.

Ne, kakega papeža, se pravi najboljš kar rkc. .... Takih ljudi ni - ki jih predlaga Bojante. Bi bilo za začetek dovolj, če bi se že samo sami verniki držali desetih božjih zapovedi, pa ne bi nobenih zakonov potrebovali.

Ne razumem tvojega vprašanja: katere strani? Drugače če si mislila avtor astrocafeja, je pa v tej temi večkrat povedano: avtor je Lunin net, torej midva z Mitjo (+ tehnični del, kjer sta 2 programerja).

Piši ji vsakodnevno lepa pisma ljubezni in podpore (kar ti je prišlo na misel in očitno je to nekaj, kar se ti zdi, da bi bilo kul, navsezadnje jo dobro poznaš). Ne obupaj in ne sprejmi 'za gotovo' teh postavk, da nekaj ne pride več v poštev, predvsem pa jo podpiraj pri njenih odločitvah, jo sprejemaj in jo imej rada, tako kot je že zdaj (in ne šele take, ki kao bo, ko se bo pozdravila, s tem mislim, da ne sprejmi nase njenega obvladovanja njenih težav - ne skušaj je prisiliti, da bo najboljša Ona, kakor se tebi zdi, pač pa jo imej rada, najboljšo Njo, kakršna je). Če bi dejansko bilo samo par dni še, ji jih gotovo ne bi hotela *pokvariti* s tem, da jo ali karkoli njenega spreminjaš (kar pomeni, da bi jo skušala prepričat v svoje videnje njenih težav ali rešitve njenih težav). Če ti reče, da hoče gledat sončni zahod, ne bodi pametnejša od nje zanjo [in je recimo peljat v bolnico], pač pa jo pelji gledat sončni zahod, morda bo zadnji. Zelo velika verjetnost pa je, da ne bo (zadnji).

Hej Pujsa!!! .......... moram se najprej mal segret, sem čist premražena, noge imam pa čisto otrple... nisem računala da sneži (pa tud nekako je naneslo da nimam primerne obutve, tisti podplat se mi je odlepil od bulerjev februarja al kdaj, pa se mi je tolk zafržmagal, da sem jih itak hotla stran vreči, nisem pa jih nesla popravit)... Sem bila zunaj in na protestu.... In me čist zebe. Drugače pa kul, mirne demnostracije, kolikor sem bila priča... Uh zdajle pa me čaka še palačinka. Lep preostanek večera.

seveda in to se itak ne bo zgodilo, kar je vsem jasno (saj smo vpeti v vse te biznise in mislim, da nas imajo že itak vse zdilane, ravno zato se pa tako oz. še bolj oklepajo - ker nas morajo še pripeljat do tja (pa naj stane kar hoče), kar je bilo že dogovorjeno v preteklosti). Bom zaključila s tem 'islandskim modelom' s prejšnjo mislijo: jemljimo ga pač kot model, ki JE USPEL. Se pravi lahko uspe, mi sami pa si bomo najbrž morali najti svoj, slovenski model. Zdaj se pa iz te debate o islandskem modelu umikam. Bom pa še naprej pisala o opažanjih, tudi če ne bodo vsebovala načrtov in predlogov in konsktruktivnih idej. Saj folk še lumparij ne zna prepoznat, pa bi že ustavo spreminjali in modele gradili. Ne gre čez noč in tudi ne sme it.

To je vsem jasno, pa vendar vsak jemlje resno, kolikor sam jemlje in ne, kot mu to predlagajo drugi. Dejstvo pa je, da ima vsakdo svojo mejo in četudi je morda videti, da lahko nekdo vse požre, so taki zelo redki oz. jih praktično ni. Tako da včasih kdo zatišči do konca - nič si ne pusti odprtega prostora, možnosti za nazaj. Jaz vem zase, da če je nekdo čisto do konca tiščal in tiščal, rinil, čisto do konca zapolnil prostor, da imam pa tudi jaz dovolj in potem ne gre za užaljenost ali prizadetost, ampak preprosto izgubim zanimanje, da o zaupanju ne govorim. Recimo nekdo me nenehno žali. Pa zgleda kot da me ne gane in me tudi ne. Potem pa to počne, počne, počne in počne. Pa me še vedno ne gane. Potem pa to spet počne in počne, potem pa se v meni nekaj zgane in ni nikoli več enako, kot je bilo. Pade mi dol. Dobim odpor. Tuje mi postane, nič ni mojega več tu. Tako da včasih mi je prav žal in škoda, da je kdo moral it čisto do konca, ker se ne bo dalo več nazaj vzeti. Ne moreš zmetati nekomu vseh svojih frustracij v ksiht, ne da njega ne bi to niti pikico oplazilo, potem pa se zgolj opravičit ali pa še to ne - zgolj računat, da si pač tolk super in oni drugi tolk razumevajoč, da bo vse isto. Ne bo in ni.

Islandski model služi predvsem kot primer, da je enim uspelo. Meni bi bil še bolj všeč slovenski model, če bi bil in če bi za nas delal. Sicer pa dokler Islandci niso ubodli tega modela, še ni obstajal, tako da se sami še niso mogli zgledovati po njem. Pa jim je vseeno uspelo. Morda bi morali potegnit ven še kakšno drugo poanto tega modela - in ne samo striktnega upoštevanja posameznih točk.