jah... kaj pa vem... jaz drugače gledam, se mi ne zdi da lezem v rit, če pohvalim. In rada pohvalim. Mogoče še premal al kaj. Oz. ne rečem vedno (si pa recimo mislim al pa sam plus pritisnem al pa kej). Ma meni je najbl simpl bit odkrita. V bistvu sem preveč, kao. In preveč direktna (sej veš, ovnovskaposla, ne pride daleč pa to... ). Ampak sej zdej se mal kuliram, da ni nadultra nujno, da morm met ravno o vsem mnenje oz. da ga moram nujno unmu tud povedat. Men se zdi da bi blo idealno, če bi se vsak brigal zase - in za skupnost. To bi bil dbest model, sistem. Ja, folk pogosto rad sesuva, kar je žalostno, ker je podobno, kot bi si vsi prizadevali za ogenj, pol bi pa mikrič revčkan plamenček se zaiskril, pa bi ga vsi hiteli potacat. Kar je bedast, ker je za vse slabo. Ampak pač: človek kot človek. Ena misel: "Strašno je, da si ljudje z enakim žarom prizadevajo biti srečni, kot drugim to preprečujejo." (Antoine de Rivarol)