ja vse to.. pa se marsikaj... ne da se ti to ne bi dogajalo, ce bi pozitivno mislil, pac pa se bi vse to drugace dogajalo, MI sami bi bili drugacni ob tem dogajanju. Gre samo za odziv; nikomur ni lahko. Ce gledamo v tej luci, je marsikaj drugace: odstekano se je pritozevati al bit besni na to, da moramo hodit na wc, pit, jest itd. Pac to JE (in TakO in tAko). Nesmiselno je pricakovati, da nihce ne bo nikol umrl, ob zazganem kosilu se da ful narezhat zraven - ampak mal po dogodku, vmes pa popravljaj, pedenaj, resuj, kolkor se da... al pa jemlji hladnokrvno, kot jaz zadnjic, ko so se mi vsi precejeni makaroni usuli po umivalniku in po tleh in po nogi. Za sekundo sem preseneceno pogledala, pol sva se s timom zacela ful smejat, pol sem pa krotko in potrpezljivo pobrala makarone (k srec so bli polzki in sem rpedtem pomila vse), jih mal splahnila, potem pa mal drugacne ubodla kot sem prvotno mislila: sem jih mal popekla, ce pa kak prahek dobijo gor, pa nou nikogar konc. Ko sem unicla kastrole zarad plesni, ki sem jih *gojila* na balkonu , sem tud stran vrgla pol posodo. SO FUCKING WHAT! se tri stran vrz! kot sem rekla, ne mors POVSOD tako gledat, PONEKOD pa lahko.