v izogib vsemu omenjenemu izlocanju takega smeska ni na broju. Moram pa do neke mere pritrditi temu; namrec, zelo pozdravljam dosezek (in ostale dosezke, dosedanje) Petre Majdic, in cperav se lahko pojavijo pomisleki o tem (sport, zdrav duh itd. oz. kje so meje in ali je to sploh se to), vseeno to stejem in spostujem kot dosezek volje, duha! Da je dejansko dala zadnji atom moci od sebe, sla na progo in celo osvojila kolajno! To se mi zdi res kul in me nagrada (tudi) za pozrtvovalnost ne preseneca, si jo tudi zasluzi. To zdaj - 'vredno je bilo tvegati zivljenje' - pa mi ni vec vsec. Ce bi rekla: vredno je bilo dati vse od sebe, bi mi pa bilo oz. precej bolj (*v smislu, da bi zdaj z enakim vEdenjem postopala enako). Kajti jaz sem startala iz predpostavke, da dejansko ni mogla vedet, kako usodne so poskodbe in v vsem adrenalinu, volji, borbi itd. ni cutila tega tako kot bi v *realnih okoliscinah*. Ampak da zdaj za nazaj pravi: vredno je bilo tvegati lajf, mi pa ni vsec, ker v bistvu spodbuja to gladiatorstvo in daje neprimerno sporocilo.