Marsa

Citiram pa frendico, ki sem ji mail poslala in povedala: "Glede mobija pa – so ti ga moral res čist povozit in speštat, da boš šla novga kupt ;)" Poslus najnovejso varianto! (mater se men gode ) Tim je bil RAVNO dons zmenjen s frendom svojim, ki mu je prinesel nov (star) mobi, ko mu ga je njegov fotr zrihtal. In mu mitja sam se polnilc kupi, pa dobim timovega. se dons mroda.

seveda, saj jaz tud tko mislim, Anarhist, sam... saj sem napisala zgoraj, kaj me mot... primer: velik ljudi bi, ce bi mel moznosti kot jaz (recimo tule konkretno na forumu se vtikat v IP, OS itd.), to izkoristili. jaz pa ne. ker se bojim? ker je taksno pravilo? ne, ker mam JAZ SAMA tak odnos.

x:Dx a ti si mela pol tud taksne! Sonck, kot v filmu Back to the future, ko je cel tovornjak gnoja se unmu nasul direkt v glavo.

to je res, mas prav.. ampak zakaj so pa nastal?

ne vem ce ravno neodgovornost, vsekakor pa to ni zivljenje v sedanjosti.

jaja, cajti.-..

ok. me prav zanima. moji polsestri s svojo mamo zivita kakih 30 metrov ali manj od pokopalisca (kjer je njun in moj oce pokopan), pa je videt cist prijetna, popolnoma nemoteca in taksna energija.

jaz sme pa shizila na pingo sok. pa ko sva se s sosedom tepla ( ) in se na konc ze grizla in taksno in sem jaz jokala oz. bla vsa objokana.. sva pri nas prvic v lajfu vidla mleko v VRECKI! kar tko se je povesalo ono mleko... cist mehko pa taksno. (*prej je bil v flashah) pol sva bla pa tko presenecena pa se nama je tok dobr zdel, da sva bla v hipu potolazena pa prjatla. pa tepih sem v predsobi razrezala z drsalkami, ker sem delala *zlato pirueto*. pa en parketek (oni en les) sem odtaknila, da sem se lohk frnikolala, pa v linolej na tleh sem probavala, kako zgleda, ce se gres linorez. pa s fanti sem se pojala okol, po tivoliju, pa po letnem telovadiscu "trenirala" (en mesec al kaj tacga, razen kakih izjem) vse sporte mozne. tekmovala na dvoriscu kot za stavo s kolesi, da sem 5metrov cez kolo letela in bla v nezavesti, ko sem se pa zbudila, ko so me do lifta prnesl, je bla pa prva stvar, ki sem jo rekla - joj ne smem dam, ker mam umazane noge (ker mi mama ni pustila si sezut superg). enkrat sem pa kamen v glavo dobila na letnem, v dresu, pa sva sli k frendico k njej dam me oskrbeti, da nou moja mama prevec paniko zganjala. ce sem bla cist krvava - arkado mi je prebil. taksno.

ja ja, vse to... vsi smo uporniski in ne jebemo pravil. vendar: ce jih ne bi blo? bi mel tolk zavesti, da bi kul ravnal? al bi sam izkoriscal, da pac ni pravil. Pravila so tud drugacna, taka ki so nam kul. vendar tega pa ne percepiramo kot pravila. zdaj je pravilo, da ce nekaj hoces, placas. ce ne bi blo pravil, bi si sam vzel vsakdo vse. Na cesti, ce ne bi blo pravil, mislis da bi kdo uposteval koga druzga? bi kar vsi pichevali 220 namest 130... en bi sel pa 40 po avtocesti - kajti: KDO bo NJEMU postavljal pravila? Folk fusha po sluzbah in ce bi lahko, bi vse pokradli. ZATO rabmo pravila.

a ne? ja, cudno da smo res preziveli sploh. dober textek tole, res. dbest da ga je avtor (pojma nimam, zal, kdo) napisal. tocno tko tud sama mislim in mam tak odnos.

"ja, to smo mi". no jaz ne da jih pogresam, pogresam pa ravno tega duha, ki o njem govori tale text.

jp, busko, pa ne dve, sam ne s hruske. tud v kaksen vogal sem se zaletela, pa elektrika me je vrgla, ko sem se dotaknila. pa moja mat ni tozarla folka, ce so mi prasko nardil. xyesx Porny.

No tole sem danes spet dobila na mail, pa objavljam se tule. "Po današnjih pravilih in birokraciji tisti, ki smo bili otroci v 50ih, 60ih in 70ih, 80ih, sploh ne bi smeli preživeti. Naše igrače so bile prebarvane z barvo na osnovi svinca, takoj ko smo jih dobili v roke, pa so bile polizane in "prežvečene". V naših časih stekleničke z zdravili niso imele varnostnih pokrovčkov, ni bilo zaščite električnih vtičnic, oblog vogalov vrat, vogalov mizic in zaščite proti odpiranju omaric. Ko smo vozili kolo, nismo uporabljali čelad, kar se tiče varnosti, smo imeli samo kakšno odbojno steklo na kolesu. Ko smo se kot otroci vozili v avtomobilih, nismo imeli varnostnih pasov, zračnih blazin, stranske zaščite. Vožnja na prvem sedezu je bil ponos. Vodo smo pili iz vsake pipe in ne usteklenicene. Okus je bil enak. Jedli smo sendviče z maslom, pudinge, sladke nedietne čokolade, lizike, bombone in vse z veliko sladkorja, ampak nismo trpeli zaradi odvečne teže. Igrali smo se pač na dvorišču. S štirimi prijatelji smo si delili pijačo iz ene in iste steklenice, pa nihče ni zbolel ali umrl zaradi tega. Cele dneve smo popravljali kolesa ali na pol uničene motorje, se nato spustili z njimi po klancu navzdol, ter šele na ovinku ugotovili, da zavore ne delujejo. Po neprijetnih padcih smo se naucili, kako rešimo tudi take probleme. Cel dan smo se lahko igrali. Navsezgodaj smo odsli od doma in se vrnili, tik preden se je stemnilo. Nihče ni vedel, kje smo, pa tudi nikogar ni to skrbelo. Nismo imeli "play station"-ov, videoigric, 50 televizijskih kanalov, ne video filmov, ne soround zvoka, ne osebnih računalnikov, ne prenosnih telefonov in SMS-ov, ne internetnih klepetalnic. Imeli smo prijatelje in z njimi smo hodili naokoli. Igrali smo se ristanc, skrivalnice, zemljo krast, streljali smo s fračami. In včasih je ta reč prav pošteno zaskelela. Padali smo z dreves, se porezali na razbiti steklenini, lomili zobe in kosti, pa ni bilo nobene tožbe na sodišču zaradi tega. Bile so nesreče, in iz teh napak smo se učili, da se te ne bi nikoli ponovile. Tepli smo se in mlatili en drugega, dokler nismo bili črni od podpludb in žalostni - pa smo se naučili nekako živeti tudi s tem. Šli smo domov k svojim prijateljem, in to peš. Neprestano smo izzivali pravila in prodajali svojo kožo. To so bila naša dejanja. Posledice so bile pričakovane. Misel, da bi nas iz teh položajev reševali starši, je bila nezaslisana. Oni so bili na strani zakona. Si to lahko predstavljate? Ta generacija je ustvarila nekaj najbolj drznih izumiteljev in reševalcev problemov vseh časov. Zadnjih 50 let je bilo zaznamovanih z eksplozijo inovacij in novih idej. Imeli smo svobodo, padce, uspehe in odgovornost in naučili smo se vse to obvladovati. In če si eden izmed njih, čestitam! Prosim pošlji to ostalim, ki so imeli to srečo, da so odrasli kot resnični mulci. "

saj sem sla ze vcer (ko sem se vracala ). aha, dons ima Klarus. * hec Todika, glih tole sem tlele kak teden nazaj ugotavljala, da kok so eni mladi totalne megle. Ni nujno, glede na mojo mimiko, bi po tvoji tezi morala bit cist zgubana. jaz recem glih obratno - to je telovadba.

ja saj je blo res taka situacija hecna... ejj, kar GLEDALA SEM... prvi hip sploh nisem pokapirala, kaj se je zgodil.. in vidim prihajajoc avto.. kaj naj? skocim podenj po mobi? ni blo mozno NIC nardit, sam gledala sem lohk. i tako par puta. :xx!: ja, tole s psi, sem mela tud jaz skoz frke z Misko, pol so mi pa predlagal, naj jo vzamem v narocje, caplji, eni lastniki psov, ki mislijo da je pes kot hisni ljubljencek vec vreden kot macka. :xx!: kao naj bo kar doma. ok, naj bo pes tud kar doma, al ga pa vlac okol v narocju! :xx!:

Dobra debata. jaz sem svoje mnenje ze povedala daljnega.. hm, 04? sam dodam, da zato nisem hotla cepit tamalga, ker sva se nekoc morala cepit v bolnici in bit zato nekaj dni tam - ker je bil alergik in bi ble lohk komplikacije. s tezkim srcem pristala, kot lia. tezko z neznanjem ali pomanjkljivim presojas in prevzames odgovornost. plus zarad drugih. In zato - ja. zase, osebno - NE.

ko se bo skratka hotl mal popestritve. pa se dezvat mora. Jp, Boby! kaksna pozornost... wow.. in spomin, kaj maramo pa tko. in se ena gesta na konc... prav vesela sem res, da smo se se z bobijem vidl, pa da smo se pol mal psoedel se z mozem. lekarniske doze. saj res. no saj zame je blo to ok, ker sem bla pod kontrolo lohk pa vse kul pa to (sploh po tisti poti tja grede..... sem bla se bolj pozorna pa kot chuk sem gledala na cesto) Jp, Astra, pa si res carica v kuhni. ck ck ck, pa je blo vse in to nad svetovno. jaz bi to charala ene dve uri recimo. ali dlje, seveda.

haha Todika! men pa ne, sam ene 3x mi je po tleh padel, presenetljivo ocitno kar skrbim. jopca ni mela zhepov, pr ruzaku pa je blo v manjsem zhepu odprto tocno za ene 5 cm. prav zmuznil se je ven, no, cez relativno ozko luknjico, prav morala sem it v MB, da tam umre mobi. .. zdaj mal razmisljam, da sme mroda mal zapretiravala - resilc je bil mroda clo 10 metrov oddaljen. sam vsekakor je blo po filingu, kot da je meter pred mano.. * Oj Pujsa, saj sem se kakih 10x ziher prtozla pa zaklela pa zalostno gledala. ampak drugac pa - kaj pa cem? ne panik pa res nisem... situacija, jo resim, gremo dalje.. micken se mi pa pac vseen noge tresejo pa roke pa vse. sem pomislila, ce cem nekje ustavit, da se mal umirim, pa sem se prej tko da sem vozila dalje.

ja na kaj pujsa? saj je vse ok.. so se mi pa po onem dozivljaju s stojecim prometom ko sem sla vmes se par trenutkov noge tresle.. pa prec ko sem bla ven iz nevidljivosti pa guzve sem si morala cik przgat. mi je kar srce razbijalo... a sem bla hit ok. ja, za mobi pa tud - kaj naj? se ob tla mecem? pac, saj itak rabim novega... sam shit zarad vseh izgubljenih cifer (ker no way da bi se dal dobit kaj ven od tam, po mojem... )... O maconck.. jp. tocn to. drugac pa - mars pa pluton se men nikol ne izneverta.

Dobrodosla! zelo zanimiva tema, fajn ko si jo odprla. jaz mislim, da moras to predvsem sama cimprej videti, pa bos pol vidla, po filingu, odvisno pa je tud od tega, kaksen odnos imas sicer do tega... ce se bojis iti mimo pokopalisc ponoc ali imas kaj tacga s tem, potem rajs ne. Drugace pa se mi zdi, da pravzaprav ne bi smelo imet kakega blaznega vpliva oz. - zakaj bi moral bit slednji, ce vzamemo, da bi pac bil, nujno slab?

Pondelk, ki si ga bom zagotovo zapomnila. se spokam sele mal cez 11. v MB (ker sem prej se to in ono). Nic ni dezevalo pa tko.... letim po avtocesti kakih 140 po levem pasu, nenadoma pa uletim v totalen naliv - en meter je blo se normalno, naslednji meter pa total ulivalo, nic vidlA. pichevam po levem pasu, skratka, v onem dezju nic ne vidim, ko nenadoma postekam, da se promet ne premika, pac pa stoji. 5 metrov pred mano, na levem pasu, stoji resilc, na desnem pa promet tud stoji. jaz sem letela direkt v resilca, prav vidla sem se, kako se zaletavam, ker ni blo sans tko hitro zabremzat..... in se prepustim, se nekak scharam in zohzam in pichim VMES. med resilcem na levem pasu (kjer sem bla tud jaz) in vozilom na desnem pasu. to je pa tist, ko pravjo, da je cesta dovolj siroka za 3 pametne. Hudo sem izvedla skratka tisto.... potem sem pa tud jaz dala zmigavce in pocas vozila, sam ze cez 100m pa ni vec dezeval, al se blizje. zadaj sem vidla avto v jarku in resilc je potem picil mimo mene s sireno, tako da morda ni slo sam za pleh. grozno. no lohk bi se pa se jaz prilepla zraven v oni schtraufenpacht. Pridem cez kako uro in pol do MB, prec najdem astro (sem bla sam 1x tako v MB kot pri astri), kjer je cel schtraufenpacht, ful prahu, delavcev in celga boga (kuhna pa drgac ena A ). greva v Graz, prehodiva blazotne stotine metrov, NIC ne najdem pametnega (razen enga kul pograda, ki si pa ga nisem upala kar kupvat, ker moram vseen pocakat pa vidt, kaj bo sploh not ostal v flatu in kako in kaj). Potem greva nazaj v MB k astri, parkirava pred njeno bajto, izstopim, vrzem ruzak tkole cez ramo, nekaj zaropotlja po cesti... in postekam, da je to moj mobi - raztrescen po vsej cesti, da sploh ni blo ohisja, baterija posebej in vse. v oni mokroti. Za tem pa pripeljejo kaki 3 avti in drug za drugim CEZENJ zapeljejo. ampak tko, da so s kolesi cez zapeljal. :xx!: in je lezal v vodi, blatu, raztrescen in povozen. in sem zdaj brez mobija. (da ne govorim, da sem 3/4 cifer mela v telefonu in ne na simu, ki pa se je ocitno ohranil, upam vsaj, videt je bla ok)... pred astrino bajto pa vidva tud kombi, kar je pomenil, da so delavci se vedno tam (ze zdavnaj bi moral nehat). Najavljal se je se Bobnar pa astra da bo neko mezo prpravla, pademo not, ful delavcev, 5 centimetrov zhaganja in podobnega, prahu in tacga. Se sprav tamala posesat in ji v roki ostane zlomljena cev od sesalca. Pride astrin moz dam, komaj, in prav da ga je v krizu tolk zasekalo, da sploh ni nic mogel. skratka, cel schtraufenpacht v kakih 10 minutah. Po tem pa je blo dbest.. astra nad dobr prpravla hranco, prsel Boby in smo se mel prav lustno (bobyja sem komaj drugic v lajfu vidla, sam 1x smo se, pa se skor nic nismo govoril, ker je na LN srecanju sedel cist na drugem koncu in pri drugi mizi). Tko da smo se mel blazno lustno, sem se mela super. nazaj je blo mal megle ponekod, zanic vidljivost, a sem sla 130 pa tko, pa je blo ok. dam prisla okol 3h al kdaj. zdaj sem pa mal sesuta. cist odrezana, brez mobija, pa ful enih stvari sem mela dons... namrec - mobi cifer pa ne vem kar iz glave - ker nisem nikol usmerjala pozornosti, ker mi ni blo treba.... tko da tle sem pa cist mrzla. skratka, ce sem bla s kom dons zmenjena in me je cakal, da se javim, poklicem - no go. ne mroem. Mejte se!

tud ena ni dobra vec, men.... vse so se cist poslabsale. vcas, kako leto, dve nazaj, je bla coccinelle dobra, tud prav ta pica, spinacna pa nekak skutno testo al kaj in je bla prav kul, zdaj so pa vse zanic.

ja a mislis da nisem ze? da sem bla tih kot en tutek? saj vidis, kaksna sem.. zagnana za taksno, tezim da naj kdo s sabo kaj naredi pa tko.. point je, da ona blazno spremlja, velik ve o tem, se izobrazuje, preizkusa.. je pridna, fura to in ono, dosledna dost v zdravljenju oz. samopomoci... dobr ravna ().. sam ji manjka... hm... tegale.. energije za kaksen psopesek dat komu. je skromnejse narave in neznejsega al celo poniznega pristopa (saj to je povezano, valjda ce skoz nekaj glodas pa grickas v seb, da si bolj nagnjen k temu oz. lazje kaj staknes tkole tacga). skratka, dobr pristop je ubodla. sam tezko je kar se vreci sam v ocean in plavat brez pomoci, ce ti ponujajo resilne pasove in ti zatrjujejo, da brez njih itak ne bos preplaval.