Marsa

bolhe

jao, tunkanje! :xx!: že špricanje je lohk teženje... ampak med tem dvojim to slednje. plavanje v nizki al globoki vodi

mehkota

ja, bil je (malo ironičen) hec. pravzaprav ti malo tega pišeš, navadno pišeš, kako se veseliš, kako ste radostni, se igraš/igrate.... tako da nisem imela občutka, da bi kaj takega pisala... ali celo zelo osebnega. pač trenutek razmišljanja o lajfu, o čemer pač vsakdo razmišljajoč in čuteč razmišlja. ja, odvisno v kateri vlogi in koži si. jaz sem se tudi precej (in tudi preveč) odpirala, pravzaprav pa samo v napačnih fazah (se pravi v medfazah bi bilo bolje, ko se ne bi). res je, to je zelo lepo, še lepše pa je, če imaš take, ki imajo podobne. za okoli sebe jih imet mislim. kar se pa tiče družbe splošno, pa je res fajn, da smo si različni. ::::::::::::: Ponovno sem ugotovila, da je že vse prav tako kot je. Kot vedno znova vsi (ali večina) ugotavljamo, smo itak mi sami tisti, ki delamo korake, ki pač počnemo, kar počnemo; tako da smo si bolj ali manj vsi izbrali približno to zase, kar smo želeli. Vsako stanje ima tudi težnje k nasprotnemu: ko si v družini, otrok, kuhanje, partner, urniki, prilagajanje, si tako zelo želiš kdaj pa kdaj malo samote, malo 'vetra v jadra' in podobno... Če je ta tvoja želja in radovednost, poriv, karkoli že, dovolj velika, to tudi uresničiš. Potem pa imaš vso samoto in ves čas na voljo. No, hočem rečt, kar si izberem, imam to potem rada, četudi kdaj vmes ne prenašam česa. Se zavedam, da je to moja odločitev. Tako mi tudi ne more bit kaj zelo žal (še posebej ker se praktično vedno izkaže, da je bilo tako že zaradi česa bolje), niti nikogar ne krivim in ne obsojam, še posebej, če željno in voljno sodelujem. Saj ne more biti nekdo drug kriv za to, kar jaz počnem. Tako da mi ni nič žal za nič. V bistvu čutim ljubezen in hvaležnost. Kako in kaj pa še bo(m), bom pa vidla. Ne maram pa v javnosti, pred širnim občinstvom, razpredati o čem čisto svojem, pa po možnosti rahlem, ranljivem in občutljivem, kvečjemu in edino s tistimi, ki se to tiče tudi njih. Malo drugače pa je bilo, ko sem imela *zaledje*. Ko si sam, si pa bolj izpostavljen, kot tudi ranljiv. Ne nazadnje pa v tem primeru 'v nizki preži' čaka na stotine 'terapevtov, svetovalcev' ipd., da te bodo zasuli s svojo ponudbo in poučevanjem, na kateri čakri in s čim vsem maš problem in kaj vse moraš počet, ker si slučajno v enem obdobju (sicer fizično in umsko utrujajočem, ker se ti je dogajalo kaj ob strani, o čemer pa nisi napisal niti pikice), utrujen, žalosten in izmučen. Imejte se radi. In: pazite kaj si želite, vaša želja se lahko tudi uresniči. ...

V mladosti me bo ljubezen učila, v zrelih letih mi bo pomagala, v starosti me bo razveseljevala. (Kahlil Gibran)

cvikam da bi me kap

pes

ja, to se je meni zgodilo, ampak v obratno smer. namreč nisem videla stvari, ki so bile na dlani, ker sem se preveč poglabljala in zaradi dreves izgubila sliko gozda. skratka, raje sem se slepila in iskala nekakšne abstraktne razlage, namesto da bi situacijo preprosto videla tako kakršna je. se pravi dejstva. to kar je. tisočkrat ti hvala, Mihela. ker mislim da si edina v LNF dnevniku, ki je kdajkoli to storila. ja, tenx, če bom šla na morje, upam da bom ubodla dbest plac. Meni v Španiji ni blo tolk všeč, kar se tiče morja, mi je najbolj všeč 'naš Jadranček', kot rečeva s frendo. Mogoče bi šla kdaj v kakšno Grčijo, želim si enkrat končno v Črno goro (samo sem že vse *zamudila*)... v glavnem, 'morsko' mene privlači južna Dalmacija in južneje (ne pa tudi Dubrovniki in takšni plejsi). (najbrž pa prej s kakimi čist tenkcanimi dolgimi čikci )

Oprosti da tako rečem, ampak ob tem tvojem odgovoru sem pomislila, da si tudi ti zame v tej debati neuporaben (in jaz zate seveda). Tako da ti kar debatiraj, jaz bom pa tudi, če se mi bo zdelo, tako kot do zdaj. ali pa samo podala kakšno mnenje, misel, utrinek, medklic. kot na primer zdajle: všeč mi je, da mi Bog pomaga, v bistvu bi morda težko preživela, če mi ne bi. Moj osebni bog, moj prijatelj in svetovalec, edini terapevt, ki si ga želim, ga potrebujem in priznavam v tem trenutku. Ko bom šla pa k zdravniku, bo pa lahko še tudi tist čas še on moj terapevt in zdravilec. Potnih listov za Boga tud ne rabim, niti obrazcev, niti mailov in telefonov. Sam pokličem ga, pa pride. In to takoj, ker ve, da ga nom obremenjevala z neumnostmi in nepomembnostmi. Škoda ker ga ti nimaš, ker ga je fajn imet.

Pa ni. nekateri jih ne *uporabljamo*.

Alan, tudi če se res zgodi, da nekdo veruje v nekaj, kar se potem z dokazi ovrže, ne pomeni, da tisti čas ni veroval. onega časa mu ne more nihče vzeti. in pokazalo se je zgolj, da v tem primeru njegova vera pač ni 'obrodila sadov', potem pa se spomni na x-krat več primerov, ko mu jih je, in ima potem svojo malo osebno statistikico in za ostale statistike ga bk. Ne da jih negira, ampak pusti, da imajo drugi tudi pravico do svojih manjših/ožjih ali širših statistik. če otrok verjame, da dedek Mraz obstaja, potem dobi dokaz, da ne. In je žalosten in pobit in razočaran. Ampak veroval JE. to ni bil prazen prostor. Potem bo pač veroval drugače in v druge stvari. Infantilni, nezreli, ..., bodo pač verjeli v 'žugajoče bogove', zrelim, odraslim, čutečim ljudem pa bo to pomagalo, ker jim je to zbudilo nek čut, neko radost in drugačno hrepenenje oz. po drugačni potešitvi in tudi 'pridobitvi' kot je recimo zgolj dnevni obrok hrane, pohvala in/ali objem. tako da božički torej ne obstajajo. to vsi vemo. obstaja pa pojem božičkov. saj če ti je 'treba' to razlagat, potem je itak v prazno, ampak dobr, saj nou nikogar konc, če par stavkov napišem. Tako da: so what!, če imaš ti vero ali pa je nimaš. Ne verjet v nič, kar ne verjameš, tako bo še najboljš.

Nič hudega. Kar naj bodo. Saj je vse Bog.

pa ni 'isti kurac'. kakorkoli, bila je samo fotka, sploh ne komentar, prvo kar pade v uč: religion... OK, wrong subject. imamo natančnejšega (saj veš, sej si ti tudi natančen)

Žusterna

vazelin

Itak. Pridemo mal šetkat na rivo v Piran al pa Portorož. (novo frizuro že mamo )

ja, tenx. jaz pa tebi eno selitev. hec. ja, ponavadi ko želimo drugim dobro in jim hočemo nekaj zanje dobrega priporoćiti, priporočamo tisto, kar je nam tisto D. Ko si v podnajemu, si ne moreš privoščit potovanj, ker to pomeni, da že plačuješ 10€ dnevno brez stroškov, samo zato, da si nekje. zato je mimo, da te ni, pa to plačuješ. Tako da ko sem se selila sem, sem imela silne plane (ki so elastično vključevali tudi potovanja), kako se mi bo to glih fajn urajmalo s kakšnim želenim in malo načrtovanim potekom dogodkov, ki pa se niso zgodili, ker so se mi stvari odvile v drugo smer. V tem trenutku pa si želim predvsem morje, mir, tišino in samoto, nekaj zraka in odprtega prostora, ne tolk potovanja, prometa, vrveža in mase ljudi. Meni je pravzaprav dosti vseeno, kje sem. sem tukaj in povsod in doma in tujec.

Jaz bom za Špance (za Italijane nikol ne navijam), ampak se mi zdi, da utegnejo celo Italijani enkrat končno pošteno zmagat in v tem primeru jim bom čist privoščila. Za Špance je morda tud že malo psihološkega momenta tule, ki je vprid Italijanom. Bomo vidl.

ja, danes bo očitno strahotno vroče, saj je že zdajle. praktično če/ko se stuširaš, si v momentu ves moker spet, čim malo migneš. Se mi pa tko fajn suši... včeraj sem oprala eno rundo, pa ker je ful pihalo, sem šla obrnit cote oz. preverit, če niso vse po tleh pometane pa okoli, pa so bile kar suhe že in sem dala kar še eno rundo prat in jo nesla šele okoli 16h na teraso, pa so bile okoli 18h že suhe, pa čeprav so bile prevleke, plahte in take stvari... tako da sem preoblekla posteljo, pa zvečer kar isto posteljnino, oprano, svežo in dišečo dala nazaj. V glavo sem pa Micka. :xx!: se niti ne trudim da bi imela kao nekaj ravne lase pa to. Pol pa še kuhanje v tej vročini... sploh nimam apetita preveč. Sem pa spila včeraj kake 3 litre različnih čajev pa razen kosila (stročjega fižola s krompirjem, peteršiljem in kislo smetano ) nisem jedla nič, razen sadja in zelenjave (par redkvic in par češnjevih paradajzov). Zvečer sem pojedla še nekaj jagod in fantastično okusno breskev, ki pa me je skoraj stala zob. ! zato ker se je koščica nekaj razdrobila in sem nekajkrat na trdo ugriznila vanjo in se počutla, kot da se mi je enih par zob polomilo. ampak je bila pa tolk nad dobra... zdej pa čakam da stroj opere, pa grem gor telovadit in švicat; za vsake gatke in vsak štumf se moram sklanjat in gor stegovat, v sonce gledat, včeraj sem mislila, da so v daljavi ptice ali letala, so bile pa 'pikice' od pritiska, sem mislila da bom kar po tleh odletela. skratka, dons moram bit čist izi, da me še kaka kap ne zadane. čaj mam pa že na broju (mateta z limonsko travo). čimmanj vroče in čimbolj sveže počutje želim vsem!

ma meni se zdi pa da je bil pravzaprav vedno. Odvisno tudi od tega, kar komu v nekem trenutku/obdobju dogaja. Zdaj, ko je LNF baby boom, je pa tako in tud ve to bolj opazite. Ko se nam nekaj ne dogaja (ko recimo sami še nimamo otrok), sicer so-čustvujemo, se veselimo, vse razumemo zraven, vendar ko to tudi sami doživljamo, pa je drugače. In ker to doživljamo, smo si bližje s tistimi, ki v tem trenutku tudi to doživljajo. Nekako se pol počutiš *skupaj*, *povezanega*. Jaz pa recimo pogrešam svojo staro gardo punc, Cosmo, Astro, Matejo itd., ko smo pač imele podobnejše situacije in smo si bile tako po trenutnih izkušnjah, kot tudi generacijsko, nekako bližje. Se mi zdi, da se je lajf korenito spremenil že zdaj, sproti, v zelo kratkem času - čist drugačni *cajti* so (kot recimo tedaj, ko smo se začeli takole družiti). Pa tudi vse več je vsega (na vseh področjih, pa predvsem tega, kar "se potrebuje", kar praktično "moraš imet", "moraš furat"). ... Super da se zdaj (bolje) razumete. Res vlečemo te vzorce skoz s sabo; tudi ko jih že dejansko predelamo, se v sledeh še vedno pojavijo, ko se nam katera situacija zgodi, recimo bolj močna. cestitke za oboje!!!! In srečno vsem trem!!! ... Mihela, ja, sreče ti ne da nič zunaj tebe, niti otroci, niti mož, niti delo ki ga rada opravljaš itd., ampak pa zelo pomaga, če imaš kaj od tega. To vidiš pol, ko tega nimaš. ... Jaz pa pogrešam spet okoli sebe v lajfu kake ljudi, ki bodo na podobni valovni dolžini... Moram se spet mal okrepit, pa bom verjetno spet kaj veselja do življenja dobila. Spremenila sem se. Počutim se staro in utrujeno, po drugi strani pa se mi zdi, da sem na nek način otročja. Skratka, komaj čakam na svojo pikico svetlobe na koncu tunela. ... Lep dan!

lol. itak jasno da s slaščičarnami pa tem. skok na glavo v vodo ali upokojenska varianta (počasi vsako nadlaht in podlaht najprej namočit)

plavati med ribami malo pod površjem (ker nimam tolk sape da bi še uspela školjke tauhat ) plavanje daleč naprej ali cik-cak ob obali

hmm, odvisno od pečine (muka da imaš vodo spodaj pa da ne moreš not ) toplejše ali hladnejše morje za plavat

navadno takoj (če je varianta), lohk pa tud kasneje plavanje zgodaj zjutraj ali zgodaj zvečer

http://shrani.si/f/g/i/4nsAeaeF/deteljica.jpg