Od 7 leta dalje bila sama doma (po šoli), vmes skrbela še za mlajšo sestrico tp zjutri oblečt, pojest zajtrk (k ga je prej naštimala mat), se umit in hajd s tamalo najprej v vrtec, pol pa še jst v šolo. Po šoli pa po sestro v vrtič, pol pa dam, počakat starše, vmes pobrisat posodo (k je ostala pomita od prejšnjega dne), dat kuhat krompir (za restan), pa solato spucat. Je pa res, da smo mel kosilo zmer ob 16h, kar je danes luxuz. K sm bla doma, ni blo časa, dab gledala TV, bla na dvorišču al pa kej, ker sm morala narest domače naloge (če jih nisem naredila že v šoli), domača opravila (če ne, sm bla tepena s kuhlo), pa še klavir sm morala vadit, ob vsem tem pa pazit na sestro (ok, sej včas sm se izživljala nad njo, da je morala vse na komando ubogat). Vsak dan v tednu (razen petka) sm mela izvenšolske dejavnosti (klavir, verouk, ročne pa pevske) in enostavno ni blo cajta za norosti delat aja, pa še to; noro je, da so današnji starši zraven otroka vsak čas; gledam te taiste starše (po možnosti oba) zraven plezal, k otroc plezajo po njih al pa gugalnic - sej je več staršev kt otrok madona k sm bla jst mala, niso starši nkol točno vedli, kje sm jst, pač tm približno so vedli kje sm (območje dvorišča), al da sm pr uri klavirja, k je bla btw na drugi strani LJ (in ja, hodila sm s kolesom, če je blo vreme, pozimi pa z busom 2×prestopala b.p.), al pr verouku (k je bil tut če 2 glavni ful prometni cesti (sej vete kje so Žale). Kake droge, cesta, bad society, ni blo cajta NORO je nadzirat otroka in ga v vato zavijat, pa sej ti ne bojo nkol odrasli, še pr njihovih 60-ih jim boste riti brisal