vinko3

http://scontent-b.cdninstagram.com/hphotos-xfa1/t51.2885-15/10570079_1449924838595643_7208762_n.jpg

Bolje (še zmeraj je le intelektualno, a vsaj nekaj je). Še posebej tole: "Vsebina komunicira s svetom." (se to ni glih natancno...) Razumes to? Razumes, da je situacija popolnoma brezizhodna? ... Intelektualno ja. No, gremo naprej.. Ojoj, ne no, ne se ukvarjat s projekcijami bolj kot je potrebno, to le oteži vse skupaj. Nič bliže nisi prišel, kvečjemu kaj drugeg. To je precej zmotno napisano. Kako nehaš obstajat? Kako dodajaš? Kako gledaš matematično? Ta zgodba ne drži... Če te bom na gobec, NE VEŠ kaj se bo zgodilo. To ti je moč dometa špekulacije. Ali beremo tvoje, moje, Brezotove ali katerekoli druge iz-mišljotine. Sem pa kr močan drugače http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Kako zavzameš pozicije?

Jaz sem avto. Banalen primer zakaj ... Jaz sem Slovenec. Precej manj neumno, ampak hitro prideš do jaz sem Zemljan. Razumem kaj "poistovetenje" pomeni, ne rabim primerov. Odgovoriš direktno zakaj naj bi bilo "Vsakršno poistovetenje zmotno"? Enkrat prideš tudi do jaz sem duša ... pa se pri tem res konča? Odgovoriš direktno na vprašanje? Torej, pri "Vsak se lahko razgradi" v bistvu tisti "Vsak" sploh ne obstaja al kako, ker ko si ga specificiral si napisal "Razgradijo, razstavijo se predstave." ? Je kakšna razlika med "trenutno doživljanje" in "trenutno doživljanje sebe"? ---- Torej, če obnovimo: Vse to - avto, Slovenec, Zemljan, duša, itd. - je iz-mišljeno, ker v bistvu to NISI? (ker "Vsakršno poistovetenje je zmotno." kot si napisal)

Zakaj bi to bilo zmotno? Npr. zakaj je "smo duše" zmotno? Kdo oz. kaj se razgradi? Zakaj naj bi bil odgovor nepristen? Kdo / kaj projicira?

Še vedno pišeš o materiji. Še enkrat: poistovetenje s cim drugim pa ni? Pa še eno vprašanje dodamo - tvoje lastno vprašanje - kdo/kaj je ta "me", "mene":

ne rabis se opirat na druge, jaz sprasujem tebe - razlozi malo bolj tole:

poistovetenje s cim drugim pa ni?

exactly

hah, stvar je bla dosti bolj nedolžna kot jo perverzne glave skušajo naslikat. bolj hipnotične delujejo take sugestije...

"Samo komentiral sem" - ne rabiš komentirat. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

hahaha ma dej FixMinze, kregaš se z lastnim občutkom.... jaz postam ko/kar mi paše isto kot pes laja ko mu paše lajat. oboje namreč nima večjega pomena. še vedno ne razumeš nič. naslednjič, ko se boš kregal s kakšnim iz-mišljenim "vinkom3", si raje zavrti parkrat tole, da se umiriš. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

1. I bow down to the all-powerful Buddha Whose mind is free of attachment, Who in his compassion and wisdom Has taught the inexpressible. 2. In truth there is no birth - Then surely no cessation or liberation; The Buddha is like the sky And all beings have that nature. 3. Neither Samsara nor Nirvana exist, But all is a complex continuum With an intrinsic face of void, The object of ultimate awareness. 4. The nature of all things Appears like a reflection, Pure and naturally quiescent, With a non-dual identity of suchness. 5. The common mind imagines a self Where there is nothing at all, And it conceives of emotional states - Happiness, suffering, and equanimity. 6. The six states of being in Samsara, The happiness of heaven, The suffering of hell, Are all false creations, figments of mind. 7. Likewise the ideas of bad action causing suffering, Old age, disease and death, And the idea that virtue leads to happiness, Are mere ideas, unreal notions. 8. Like an artist frightened By the devil he paints, The sufferer in Samsara Is terrified by his own imagination. 9. Like a man caught in quicksands Thrashing and struggling about, So beings drown In the mess of their own thoughts. 10. Mistaking fantasy for reality Causes an experience of suffering; Mind is poisoned by interpretation Of consciousness of form. 11. Dissolving figment and fantasy With a mind of compassionate insight, Remain in perfect awareness In order to help all beings. 12. So acquiring conventional virtue Freed from the web of interpretive thought, Insurpassable understanding is gained As Buddha, friend to the world. 13. Knowing the relativity of all, The ultimate truth is always seen; Dismissing the idea of beginning, middle and end The flow is seen as Emptiness. 14. So all samsara and nirvana is seen as it is - Empty and insubstantial, Naked and changeless, Eternally quiescent and illumined. 15. As the figments of a dream Dissolve upon waking, So the confusion of Samsara Fades away in enlightenment. 16. Idealising things of no substance As eternal, substantial and satisfying, Shrouding them in a fog of desire The round of existence arises. 17. The nature of beings is unborn Yet commonly beings are conceived to exist; Both beings and their ideas Are false beliefs. 18. It is nothing but an artifice of mind This birth into an illusory becoming, Into a world of good and evil action With good or bad rebirth to follow. 19. When the wheel of mind ceases to turn All things come to an end. So there is nothing inherently substantial And all things are utterly pure. 20. This great ocean of samsara, Full of delusive thought, Can be crossed in the boat Universal Approach. Who can reach the other side without it?

Hmm, zmedeno bebavo napisan tekst. Ne, govorim o nečem drugem, a ne vidim smisla razlage. "zunaj tvojega filozofskega koncepta" - a je kaj zunaj konceptov shamannamo? (Ne govorim o "abstrakcije VS direktno doživljanje) Zgleda, da ti bolj isces pozornost kot kaj drugega. Ne predpostavljam, še posebej pa ne konstanten in trajajoč. Ne, ne pravim tega, napisal sem le "Nisem še meditiral, če misliš na "sedenje na riti"". Moje mnenje je: nekdo, ki gleda s tako preproščino na "ego-polastitev-doživljanje" (se) močno zavaja. --Ne samo um. Vsaj prvi stavek opisa bi si lahko prebral "The pinnacle of Buddhism's understanding of reality is the EMPTINESS OF ALL THINGS. Exploring reality towards the realization of emptiness is shockingly radical. It uncovers an exhilarating freedom with nowhere to stand, while engendering a loving joy that engages the world. ..." --1. Zakaj pa ne? 2. Se/Ga ne vidim, so le moje intro/pro-jekcije. 3. Vem, da ni. Meni so boljši nasveti in iluzija o drugem, čeprav dobro veš da je VSE le mnenje/pozicija pogleda. --Pišeš da je "boljše podajati svoje mnenje, tako se izognemo delovanju v iluziji o drugem." in takoj za tem kaj "ne smemO" in kaj je "edino primerno". Sevede, seveda, vse spada pod mnenje... Haha, to zadnje vprašanje je res za crknit. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Vse to je postalo zelo dolgočasno... Ne bo me več tu (nekaj časa). LP

Kako lepo, ko je tišina in nobenega vprašanja več. Ahhhhhhhh, .... in telo se sprosti oooow yeah. haha Najboljši občutek ever. Vsi so tu, a noben te ne potrebuje, da si karkoli. Potem dejansko si točno to kar si. Preden se poslovim, mogoce malo bolj jasno napišem: Ko govorim da "ne obstaja ...", mislim bolj na to da nima sebi lastne samostoječe biti oz. substance. Na nek način kot je npr. voda na cesti tam v daljavi nima. Če koga bolj zanima, si lahko prebere o: "emptiness of inherent existence" česarkoli - http://en.wikipedia.org/wiki/Emptiness Priporočam pa: link ?? Čisto mimo usekal. Tisto je bil bolj dobronameren nasvet. Zate, za vse nas. Anyways... tu se je zgodilo točno to kar sem opisal: "V sami kogniciji tvoje realnosti je napaka, ki potem kontaminira celotno doživljanje..." - bralci lahko vidite, da se je točno to zgodilo v njegovem doživljanju. No, nič narobe s tem, se dogaja, smo ljudje, ki osmišljamo realnost - to pa NUJNO nosi omenjeno napako. Rešitev? Moj nasvet - vse kar MISLIŠ in OSMIŠLJAŠ jemlji kot IRELEVANTNO. Če se tega zavedamo in to počnemo, je life dooooosti lažji. Ko se vse umiri, ti ni potrebno REAGIRATI ampak se lepo odzoveš "v skladu z vesoljem". http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Premisli še enkrat - klik. Ciao! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Aja, ok. *O takih in podobnih potratnih miselnih procesih sem govoril, jp. Čista izguba energije. Evo, spet delam to kar mi očitaš. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Sej ne gledam kot na odvečno stvar. Ampak ima bistveno manjšo vlogo kot bi mu radi pripisali, če se pretvarjam, da sploh obstaja. Da se razume: nimam čisto nič proti umu, konceptom, definicijam, strahu, ljubezni, iluzijam ali kakršnemkoli doživljanju. Vse to priznavam in sprejemam. Bolj kot moj odgovor na tvoje vprašanje je pomemben tvoj odgovor na moje samemu sebi: Od kod tvoje prepričanje, da samospoznanje sploh obstaja in od kod, da ga ti še nimaš? Iz napačnih odgovorov pobranih od nekod / nekoga skozi lajf, se rojevajo taka vprašanja in dvomi vase... Če ne celo vsa tvoja bistvena vprašanja v lajfu, ki so le variacija enega vprašanja. Če si iskren, taka vprašanja nočejo slišati odgovora, ker edini pravi odgovor je odgovor življenja, ki razbije in pokuka skozi konceptualne odgovore, ki jih akumuliraš. Iz tvoje pozicije pogleda oz. če se gleda iz "uma" zveni kar nihilistično, ja. Na srečo ni nikjer nobenega človeka, tako da nam ni potrebno zavzeti take pozicije. Življenje je fantastično. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png In tudi ta stavek je že mrtva preteklost brez pomena, dostopna le prek misli / spominov... Um / intelekt še zdaleč ni kos hitrosi tega trenutka in "inteligenci", ki bije tvoje srce, napaja in animira vse kar je živega, ... in te živi. (in tudi to so samo koncepti in ne stvar sama o kateri ni možno ničesar reči, ne se je zavedati - tvoja odsotnost) Lahko bi kje šel v večji detajl pri odgovorih a nekako izgubljam interes... Moj nasvet - vse kar MISLIŠ in OSMIŠLJAŠ (vštevši ta pogovor) jemlji kot IRELEVANTNO. V sami kogniciji tvoje realnosti je napaka, ki potem kontaminira celotno doživljanje (in vse iz-mišljene modele / projekcije / špekulacije / ..., ki jih in ki jih kadarkoli boš uporabljal za razumevanje česarkoli) in zelo o(bre)me(n)juje "telo". Ta napaka je: predpostavka, da obstaja kakršenkoli center. NI točke iz katere se (oz. se je oz. se kadarkoli bo) tvoje "intimno" doživljanje dogaja. NI jaza, centra, duše, samo-zavedne enote, ega, uma, subjekta (in posledično objektov), objektov (in posledično subjekta), ... in vseh ostalih iz-mišljenih in razumu / kulturi prirejenih zgodb / naracij. ## premor za premislek in integracijo ## And now get lost and stay lost. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Prek lastnih predstav si se želel distancirati od ujetosti v lastne predstave? Nobenega zavedanja "odsotnosti zavedanja" ni. Nobenih opisov, distanciranj ali premikov k čemurkoli ni več. Iskanja je KONEC. Besede so odveč. -- Bolj kot skušamo razumeti "um", bolj se oddaljujemo od "samospoznanja". Ok, te popravim: to je lepa zgodba za "um". Nobenih premikov več, kljub temu da iluzije so.. morda jih je še več. -- hahaha, ali je kozarec na pol poln ali na pol prazen. Meni je ok, tudi tvoja definicija, čeprav malo zavaja... ker pusti prevladati "um". Stvar interpretiranja.

Ma ne vem če razumeš. To kar ti razlagaš je doživljanje. Eni radi vozijo hitre avte, drugi radi meditirajo in se ukvarjajo z "duhovnimi koncepti, smernicami za um, itd". Nič narobe s čemerkoli. Vse to spada pod vsebino doživljanja (ali jo označiš z "druga dimenzija doživljanja" ali kako drugače, je vseeno). Kako smer? "Samospoznanje" ne gre nikamor. Kam naj bi šlo? Verjetno si zamešal z mojim bednim nasvetom, ki spada pod doživljanje kot tudi "Vse kar je, je doživeta iluzija nas samih?" Sej ni čudno da pride do nesporazumov, ker uporabljamo aparat, ki tega ne more razumeti. Drugih pa žal nimamo. Cilja in smisla ni oz. če si ga izmislimo je bolje, da si vsak sam na to odgovoriti po svoje.

Tudi jaz ne bi temu reku enost, kot rečeno... Ma ni to, ne To so tvoji romanticni pogledi povezani s strukturo misljenja. Gre bolj v obratno smer, če že kam, da ti ta strkutra začne razpadati in veš vedno manj (natural state / state of not knowing), na miselni ravni. Tako je na nivoju doživljanja, ne obremenjujes vec telo z odvecnimi energijsko potratnimi miselnimi procesi. Vem, da nisi. Hotel sem povdariti da "samospoznanje" nima preferenc in vpliv na doživljanje kot kao neka oseba. Lahko rečeva, da sta dve plati istega kovanca, pa še to je bolj slabo povedano. Ne, ne bi reku da ima. Ce bi že kdo imel, bi imela oseba z eksremno iskrenostjo do sebe, ki opazuje "premike" misli kot iluzije o temu kdo ali kaj naj bi meditiral, kdo ali kaj naj bi se osebnostno razvijal, itd. Na vse mozne nacine. Ampak pazi, to so le moje projekcije in verjetno to ne bi delovalo za nikogar. Ja, "samospoznanje pade na glavo", ker v tem stanju ne velja vec vzrok - posledica in linearnost casa, tako da je intelekt tukaj bos. Ok, dovolj za danes. LP

Opa, malo prevec odgovarjal prej (še zate)... ocitno se pocutim ful pomembnega haha Maaa, to je spet nek koncept, ne da bi jaz opisal to kot enost (ja, vem kaj so hotli s tem povedat.. one without the second), ljubezen ali kako drugače. Je v bistvu neopisljivo in nikakor ne mores vedet ali te zajebavam ali ne. Isto pri katerem koli guruju/osebi. Če resonira s tabo, pol ti lahko nekaj da, če ne, brisi cimprej in ne izgubljaj casa ... Ja, sej ne more biti drugace. Tako je in je vedno bila. Samospoznanje ni oseba, ki raje pocne nekaj in ne stagnira. Prevec itelektulano zadnje vpr. kar, kot smo rekli, ni glih domena tega.

Nisem še meditiral, če misliš na "sedenje na riti". Nimam pa nič proti meditaciji. Duhovnost mi ni toliko zabavna/zanimiva. Rad se zabavam s cim drugim, če že... Ne bi reku da gre za isto zadevo. Psihoanaliza se še vedno ukvarja z doživljanjem in ja to pa ima veze z osebnim razvojem, se strinjam.

Hah, lahko bi dal ogromno odgovorov.. in vsi bi zgresili, ker mi2 uporabljala intelekt in besede, to pa se ne zgodi na tem nivoju, kot rečeno. Tu je en odgovor.. lahko si izmislim še drugega: nehas dvomiti (v "sedanjost"). Vem, da sta oba zelo neustrezna, ampak ne moremo izven konceptov. Tu odgovorim kar obema: Na enem nivoju je celostno in dokončno. Na drugem bo vedno parcialno in ta nivo je nivo doživljanja, kjer je večni proces. Kot pravim, neuporaben koncept, ker ni tebe in ni drugih. Nobeden se ne odloča (čeprav tako izgleda), če je tam želja, bo slej ko prej jasno, če je ni, ne bo.