domoljubka

Odprimo srce, hrepeneče,brez ščita. ...Vitez na nebu...

...Končno haiku... Mlini meljejo vodo. ...Pol lune drsti... Mlin na Muri-Watermill Mlin na Muri-Ižakovci Drst http://sl.wikipedia.org/wiki/Drst Brinečev kmečki mlin Soška postrv http://www.rd-idrija...1ka-postrv.html http://www.ribiska-d...min.si/ribe.php Lili Mai-drži ...včasih je zgleda mal domača viža na vrsti

Thanks Lili Mai...Bi bla dobrodošla tale tvoja ... Ja ,...Je bolj neke vrsta hišna generalka pred zoprno zadevo, ki me čaka...in bom rabila spedenan prostor v piko...ker se bom potem morala posvečati morda polne tri mesece samo neki zadevi...in bi nered v "hiši" oteževal zadeve...Še kakšne tri dni bom rovarila po prostoru...potem pa še kakšne tri dni po dokumentaciji in raznih papirjih...Pol pa Bog daj srečo, da se vse dobro izide... Aja...za zljubljenost pa sej veš....nikoli nismo prestare....... Aja pa sem se spomnila še, da sem brala, da je dobro pred spanjem pojesti tud solato...(nenavadno,ne???), ...pa hmelj je tud fajn rastlinca... Hrana za dober spanec http://www.rtvslo.si...r-spanec/160398 http://www.vitapur.s...s-ohranja-budne hrana zaradi česar ne spimo dobro http://www.dormeo.ne...respano-noc.htm http://soncek.com/16...c-in-lahko-noc/ http://www.vodna-pos...dravo-zivljenje Pa... sej si verjetno že sama naštudirala...ampak morda pa le na kakšni strani še kakšen nasvet ali pa razlog ujagaš... Tudi jst ti želim skorajšnji okrepčilni in zdravilni spanec..brez tega se ne da v dnevu dobro delovat...pa vse drugače vidimo in doživimo...če smo naspani

Ojla punce.... Smešno je to...berem, da niste mogle spat...ker sem sem tud jaz celo noč prečula... Ampak sem mogla tud, če nisem hotla...Sem se zadelala s tistimi omarami, premetavala škatle, ob 4h zjutraj v smeti nosila vso kramo...rovarila po bloku,..po kleti...Tako, da se me je še tist sosed , ki vedno ob pol dveh zjutri domov prihaja na gunci-gunci in trese ograjo stopnišča.... ustrašu... V bistvu sem bla tako zaspana , da bi najraje pokonci med škatlami in vogali stoje zadremala...ampak je blo res premalo prostora vmes, da bi kakšno pametno lego za ta moja razbolela, zavita, odbita vretanca našla...Šment no...Sprememba fizičnega stanja...popolnoma......Sploh več nisem v formi... Nobene pametne moči v ramenih , hrbtu, rokah.......Hja ja, ja...Nekaj časa nisem bila disciplinirana z vajami...in se mi že pozna.... Jst pa v takem stanju... sebe neumno precenila....pa vse sem hotla sama na horuk kot pravi babji kaveljc.......Zdaj pa mam...se komaj premikam...pa sem šele na pol poti...Čas pa preganja...Visi nad mano nek dogovor...nadnujna situacija...verižna reakcija odvisna od moje odločitve, hitrosti...Uf..kako sovražim takšno obteženo stanje...ko je vse na kupu...vsako zase zahteva neko pozornost...v bistvu tam unga prvega, pa zadnjega... sploh ne zanima tist ta srednji člen v verigi...Bi mi prav pršu zdaj Brezo s kakšnim Crnogorskim nasvetom......mogoče bi se me pa kaj prijelo... Zdaj pa naprej... Sicer sem pa zadnjič slišala, da za nespečnost- (za vse tiste, ki vas matra)... pomaga pojačana doza sonca čez dan...Da se moramo tokom dneva izpostaviti v bistvu zelo močni sončni svetlobi in se fizično zmatrati....V posteljo moramo odhajati ob isti uri ...(da se telo navadi na ritem)...in pa vedno takrat , ko gremo spat...nič prej..Za nespečne je še posebaj povdarjeno, da ne poležujejo v postelji, če se jim ne spi !...Čez dan pa je dovoljen morda le kakšen polurni dremež, nič več.. pa še to, če je res hudo... Zvečer ni dobro razbudit organizma s kakšno telovadbo...je pa priporočljiv lahen sprehod,..bolj tantričen sex ... kakšne dve uri pred spanjem, pa nič televizije, razburljivih zgodb in trilerjev v lajfu...Boljš kakšna umirjena muska...ki te umiri in zaziblje...Klasika zakon ali pa meditativna glasba...! Aja ....pa upam, da ne hujšate tiste variante...po šesti zvečer nič???...Ker se baje lakota ravno tako nehvaležno odraža pri motnjah spanja...tako kot težka hrana , ki bi jo pojedli tik pred spanjem...Strokovnjaki -kot berem priporočajo celo kakšno lahno večerjo...in prigrizek.... Je pa potrebno naštudirati hranila, ki menda celo vsebujejo nekatere snovi, ki pomagajo pri dobrem spancu...Ne spomnem se točno katera hrana je to...je potrebno malo pobrskati po informacijah, da ne bom kakšen čuden nasvet potalala...pa zdaj nimam preveč časa...Meni vem, da je ok. kakšna šalcka kakava z ovsenim mlekom ...pa kakšen polnozrnati piškotek..Pa je mir s sanjami o banketih .... ...Da niste slučajno samo preveč zaljubljene...no ...Lily Mai, Jeti, Silvija in ostale ???........ker potem pa noben nasvet ne bo taprav...

Še tukaj ... Ljerka Belak,Breda Trobec;...Jst mam dost ljudje.A vi nimate dost? A bomo kej nardil al nč? http://www.youtube.com/watch?v=3SuuHEJVkVg

......http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon28.gif...... ...Jast mam dost ljudje. A vi nimate dost?...A bomo kaj nardil al nč?? Bo kdo odgovarjal ? Edin uprt bi se moral..ljudi, ki so to nardil nam- bi mogl zaprt!...ne pa da se svobodno sprehajajo..in dobijo še nagrade za to...ker so 1000 ljudi spravl ob delo, ob življenje,...v bistvu so na robu smrti ljudje...ob prihonost,...ob vse so... ...Jst nočem imet sovražnega govora...jst ne vem...al je potrebno...al se ne slišmo več...Neki naredmo!...Ljudje so v blaznih depresijah...enostavno ne vejo kako bodo živel iz dneva v dan...Mi smo hudi,...mi smo jezni...ampak ne vem kakšni ljudje smo?... Nekaj mormo nardit!... ...Vem...ampak to nč ne pomen - samo srce se mi trga....meni je hudo...To nč ne pomen! Veš kaj pomen??? Batina pomen! Batina !!!...(...........) ..Maš hišo,..si jo ukradu...Zrušl ti jo bomo!!! Maš na banki denar,...vzel ti...Ne mormo mimo zakona?!...Davno bi bil že lahko zakon sprejet... davno bi lahko zakon nardil! Poplačal stvari...poplačal tiste uboge, lačne delavce...po krivici tam...pa ženske, pa ne vem kuga- invalide, pa ne vem koga vsega... ...Nč ne bomo nardil !...Zakaj?...Ker imajo vsi prst od marmelade....vsi ti ljudje , ki tam sedijo imajo prst...če ne pa je dubu parcelo pocen...al pa ne vem kakšne prednosti...al pa ne vem...to ima zastonj,...pa un dodatek,...pa ne vem... Veste ...To je to! ...In je treba to zrušit...In to zrušt...je najbrž zlo težko...sej to ni sam pr nas ...po celmu svetu je tako... ...Njemu se to fučka...on rab dnar za svoje plače...6,8,10 tisoč...15 tisoč...To so plače !...ti pa 500 eurov penzije ne moreš dobit! Dost mam tega res,...joj!...Fuj !...Zdej ste mi dopoldan pokvarl...pa tok lepo smo se mele tle... ! ...LJERKA BELAK, PA BREDA TROBEC STA NAM POVEDALI TOLE...; http://www.youtube.c...h?v=3SuuHEJVkVg

...Jutrišnja zarja navdih... Pletež sončnega dneva... Samorogov galop. Samorog; http://static.igre123.com/slike/102411-172138/samorog.jpg http://barbarapust.w...og/show/2491925

Vesolje še starejše... v začetek začetka... batiskaf dilem. Batiskaf Trieste http://sl.wikipedia.org/wiki/Batiskaf_Trieste#Rekord

Mihela ...kaj ne, da nas je nekaj?...Paše slišat, da se nam s časom isto-podobno dogaja...... ...In ja , mi je poznan tale občutek, ko več ne iščeš idealov, ker veš , da ni nič na svetu brez napake in zato poiščeš raje razumevanje kot obsojaš... Postaneš prizanesljiv sorazmerno s samokritičnem dognanjem svojih napak...in veš, da si tudi sam zmotljiv in veš, da zato nisi najslabši, če kiksneš...in da tudi sam rad izkoristiš možnost za popravni izpit... Zato tudi toliko toleriraš....v bistvu si takrat "naiven"...čeprav v bistvu to niti nisi...Si darovalec možnosti... ...In ali nekdo razume to možnost ali ne...določa izid nekega odnosa... Ko nekdo to dano možnost do obisti izkorišča ... pa je čas , da sam zapreš pipco te tolerance... Tako si spet nekako v vlogi darovalca...Zase in za tistega, ki mora to svoje obnašanje preseči... Saj razumeš ne, kaj sem hotela povedati? V bistvu nisi naivna, ampak sočutna tudi do tistega, ki je zmotljiv...zato ker si vestna in odgovorna do svojih dejanj... Temu se reče lahko tudi zrelost in modrost.

Eeeh ja... očitno drži tista ; Oddajaš to kar misliš o sebi...(Mislim Silvija- na vtis glede mladosti... ) Zmeraj mi rečejo, da ne kažem svojih let, ker mam bolj tak baby face, pa mladostno gibanje...pol se me pa to prime, pa se tako počutim...in se zato norčavo spozabim za kakšnih 15 let manj... ..pol se pa kdaj tud tako hitro vklopim na linijo "vrstnikov"...Pa ne nalašč...res Se pa tud jaz že zdaj velikokrat zalotim, da si isto mislim glede mladih staršev...koliko dogodkov se zvrsti med vsemi temi leti vzgajanja , koliko energije moraš imeti in kako bi sedaj šla zelo težko čez isto izkušnjo še enkrat...Jup,... za vse na svetu je pravi time...Se je potrebno kar sprijazniti...in prilagoditi...in držati pesti za vse sedanje in bodoče mlade starše, ki zaupajo sebi bolj kot temu neprijaznemu času ... ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ...Ja, sem šele po objavi posta videla, da se pogovarjate o tej nesreči ...in ko sem izvedela, da gre za balon...sem se zamislila nad dogodkom izpred nekaj let, ko me je prijatelj-balonar povabil na vožnjo z balonom ob 6h zjutraj... So se fantje zmenili kako bodo krstili mene in prijateljico...Seveda kao, da bodo zrežirali pomanjkanje plina in prisilni pristan na avtocesti...potem pa smo pristali na pašniku polnem firbčnih krav...ki so nam nato zelo nagajale pri zlaganju ostankov odisejade...Seveda , ker sva vzeli situacijo zelo resno, bi se kmalu zgodilo, da bi v paniki najraje poskakali iz balona...Še dobro, da so nam pred vožnjo nekajkrat povdarili...da v nobenem primeru , če se karkoli zgodi- tega ne smeva storiti...pa nam je nekje iz podzavesti tole udarjalo v ušesa... Sem si pa ves čas do pristana v sebi govorila;"Kaj mi je bilo tega treba, da sem se nataknila na ta balon...pa še s temi čudnimi tiči, ki očitno nimajo pojma?...Upam , da preživim, potem me pa nikoli več ne dobijo na takole foro!"... ,,,Je pa grozljivo, ko si tako na višini in so hiške v globini tako micene kot pez figurice...plin pa čudno sika tam nekje v bližini tvoje glave....http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon28.gif Ja , res je zelo žalostno, da kar tako iz nekega lepega dogodka rata taka tragedija...Takrat se malo sporečem z Bogom...težko je to razumeti ... ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Selekcija.......Tudi meni se to zdi umetnost bivanja ...Pa saj je verjetno ves point v tem, da te izkušnje pripravijo na zmožnost jasnega videnja in odločanja...in pri tem ohraniš zdravo mero zaupanja...

....Mjav,mjav (tak šibek)....pozdrav neprav...pa drgačen bit ne more... so izžete moje pore...(Spet ta vročina )... Da malo naklepetam... Bom rekla kot Butl...konec lepega dopusta...vsaj za avgust...Tri tedne drugega kraja, ljudi, sonca, soli in modrine...kaj češ lepšega... Ampak; Naj bi bil dopust v namen , da se človek obnovi, osveži, nabere novih moči... Pojma nimam iz katerih časov je ta znanstvena ugotovitev...in za katero vrsto bitij...Zase lahko rečem, da je bil dobrodošel, lep...ampak napor, ki sem ga vložila v odhod in prihod...pa matematično izniči orgazem zlate sredine počitnic... Očitno se dogaja kakšna sprememba tudi na mojem emšu...... Ali pa je s časom, ki nam je na razpolago nekaj narobe...in to resno že nekaj časa ugotavljamo babnice ob tedenskih partijah čveka... Ali pa je dan krajši in prehitro zmanjka svetlobe in pa mirnega večera... Kar nekaj nam ni jasno koliko smo lahko v enem dnevu postorile še pred nekaj leti... Na primer; Spomnem se, da sem skoraj vsak dan prečula tričetrt noči, velikokrat sem morala z otrokom zaradi zdravstvenih težav poštrkavati po ordinacijah, če je bil slučajno zdrav pa sem imela čez..(in to peš)... njegove prihode in odhode v šolo, pa hitro naprej organizirat razne izvenšolske aktivnosti , sproti šla v trgovino in nabavila, pa skuhala kosilo, če je Bog dal kaj time outa na urniku...sem poskočno pospravila bivak...nato odšla popoldan v službo...Zvečer pa takoj na stadion in tam uspešno odtekla svojo turo...odšla domov, pripravila večerjo in obleko za naslednji dan...In vmes je bilo še vsega ostalega zadosti... ..S prijatelji na nekaj kilometerski pohod, ob vikendih kakšen dober žur, obiskovanje zanimivosti,vadb, kulturnih dogodkov, seminarjev... ...Mal starinsko se bo slišalo tole...ampak takrat kakšnih sedem let nazaj ...sva s prijateljico celo našli voljo in čas, da sva v nedeljskem popoldnevu vzeli deko, odšli na kakšen zelen hribček s knjigami, ki sva jih nato vneto prebirali in debatirali ali pa pri izmenjavanju misli poštrikale ali nakvačkale kakšen poletni puloverček ali jopico...Kar tako za šalo...da smo se naslednjič ob kakšnemu večjemu skupinskem partiju lahko važile z umetniško stvaritvijo zavojčkov, luknjic in spletenih kit... Še danes se čudimo kako to ,da se je takrat lahko našlo čas in voljo za vse te ideje, drobnarije...danes pa tudi, če obstaja neka volja...ne najdemo ne časa ne energije??? Te tale nemoč nad nepovrnitvijo v takšno stanje kar malo zjezi...Pojma nimam zakaj je tako, ker se pogovarjamo, da delamo na sebi in se ne prepuščamo predolgo lenobi , ki nas zajame ...pa vseeno...ne rata več toliko tega...Se smejemo , da smo kar super , če nam- pol tega kar sem opisala zgoraj uspe.... Preden sem šla na morje, že kar pred začetkom avgusta se je nakopičilo nekaj zadev, ki jih je bilo potrebno nujno opraviti...Vsak dan pa sem se počutila kot v tistih sanjah, ko te nekdo lovi...in poskušaš teči...se trudiš...ampak na nogah čutiš tonsko utež...in se premikaš le kot v počasnem posnetku... Nikakor se nisem izbrkala iz uradnih zadev, priprave cunj in vsem ostalim kar sem želela vzeti s seboj...Mal je kriv moj značaj, da si umislim, vse kar bi v določenem trenutku lahko rabila...mal pa je kriv tale kaos po stanovanju, ki ga čutim zadnje čase odkar pritiska tale vročina...kot, da ne najdem jasnega predalčka v svojem podstrešju...in se kar naprej matram s stvarmi, ki se dajo sicer s pravo energijo kar hitro pomesti... Skoraj se mi je zazdelo že najboljše, da ne grem in se neham preganjati...(tako z glavo skozi zid)....pa so me pravi čas prepričali, da preveč kompliciram in naj pozabim na detajlčke, ker bo tam na dopustu tole nepomembno in me v to sili pač ta tempo, ki me je zajel tukaj v vsakdanu ... Še dobro, da kdaj pa kdaj res kaj slišim in s kotičkom skisanih možgančkov ujamem dobro misel......Milki mi večkrat potumba, da za na morje rabim le kratke hlače, dekolte, kopalke, brisače in gas.......Ekola pa je ratalo morje.. Sem bila povabljena v prekraseno stanovanje...v katerem ni manjkalo nič ...imela vse na razpolago...predvsem pa potreben hlad, dobro posteljo, izhod na teraso, zrele pranične fige na vrtu... velik dišeč rožmarin pred vhodom, ki sem ga vsaj na začetku uporabljala za zgodnjo jutranjo kopel....Tako prijetno se je navzeti vonja rožmarina v katerega se zakoplješ, malo podrgneš po sebi,...da te potem tokom dneva še ves čas spremlja tale vonj... Na začetku sem si privoščila dolgotrajni lepotni spanec...ki je marsikoga v moji prisotnosti verjetno že spravljal v dilemo ali sem sploh še živa... Tako , da se mi je celo morda prvič zgodilo, da nisem takoj pozdravila plaže in se takoj očistila s soljo... Sem si zadala postopno obnavljanje svojih prekurjenih celic...Najprej spanec, potem pa zgodnje jutranje vstajanje, tek ali sprehod, meditacija in solarna joga...pa priprava solarne vode,...pa nato zajtrk in nekaj urno dopoldansko uživanje na plaži...nato nekaj ur dela, pa kosilce, pa zopet plaža...pa zvečer kdaj pa kdaj v lajf...saj se na otoku Krk non stop dogaja program, ki ti potegne...Veleplani... Hja no,..nameni so bili dobri...ratala pa je od vsega.. (še zlasti zjutraj)...tista solarna voda ...nekaj vadbe...ostale vrste meditacije so pa bile čist družabne akcije...Koncert Tonija Cetinskega do treh zjutraj, pa kakšen žur z bendom na plaži do skoraj sončnega vzhoda...pa en kup tam stalno živečih sosedovih, ki so prihajali na obiske...Se nisi mogel poskriti pred njimi, niti mimo njih, da ne bi bil povabljen na kapučino, hladno pivce, klepet...Če ne drugače so spekli kakšno pecivo, pito,...pa ti to pustili na terasi in si se moral nato zahvaliti...pa spet v kup in... klepete, klepete... Najprej sem mal pri sebi nejevoljno godrnjala in mrko komentirala , ker sem hotela delovati po svojem urniku...in biti malo sama ....potem pa, ko se ni dalo nikakor mimo njihove prijaznosti...sem se pa vprašala zakaj je to dobro...in odkrila, da so zelo zanimivi, dobri ljudje, da imajo zame veliko pametnih sporočil, modrosti in celo koristnih nasvetov za naprej....tudi v zvezi z delom, zaslužka...in nasploh...Prav zanimivo je bilo slišati vse te njihove življenjske zgodbe, pogled z njihove strani na slovensko politiko, hrvaško sceno...na tujino-ker večina od njih je Hrvatov , ki so delali v tujini, prišli nazaj domov...naredili hiše, ki jih oddajajo v najem,...njihovi otroci pa so za stalno ostali napr. v Avstriji, Nemčiji, Ameriki... Pomislila sem celo, da kapitalizem ni povsod samo slaba mineštra...(čeprav si želim, da bi na oder stopila kakšna nova zamisel in peporod)...in da je Slovenija še daleč od tega , da bi tud kapitalizem z vsem odnosom do delavca tudi razumela tako....Tukaj pri nas so očitno naravnost lopovi, ki ne spoštujejo poštenega dela in truda ....in vsa ta apatičnost, ki se je polotila Slovencev izvira v bistvu res zaradi neke peščice kriminalcev, ki se gredo vseenost za propad naše dežele...in nič ne bo bolje res...dokler ne bomo sami ljudje začeli kritično delovati in pucati tako sceno... No ja,...pa da ne bom zašla s teme...v septembru so me povabili na potovalno turo po otoku...ker je bilo sedaj malce prevroče za to...(temperature so segale do 38 stopinj)...Pa preveč ljudi je bilo napr. v Baški in naokoli, da bi v miru lahko človek raziskoval....bo v septembru bolj prikladno za takšne vrste potepanj... Baje, da bi morala doživeti še vsaj najlepši sončni zahod na Jadranu...s pogledom nad učko.... V nekem smislu pa me malce tudi skrbi, da ne bom uspela, ker imam pred seboj še nek težaven čas v katerem se bo kopičilo neodložljivih problemov in nalog... Pojma nimam...ko pa se že tri dni odkar sem prišla...zopet v tistem počasnem posnetku petljam s preurejanjem prostora... V bistvu bi morala celo prebeliti stanovanje, zabrisati staro šaro v smeti...narediti red v omarah... Tudi nek čuden nemir se me je polotil,...ker počasi dojemam da odhaja " mladiček iz brloga" ...Prvič na študij v drug kraj...pa je še veliko zapletov , ki se morajo odviti pred tem...Komaj smo se rešili pritiska okrog maturitetnega časa...je že potrebno skrbeti -kje bi se dalo bivati do odločbe za študentski dom, urediti vse obrazce za razne subvencije prevoza, prehrane, uradnih potrdil...itd...Pa še nek problem je tukaj...ki je vmes in nam ne da dihati, ker lebdi v zraku in nimam pojma kako se bo odvil...in je potrebno počakati na dogovor in je" višje sile odločitev"... Uf...sem spet vse zgostila v en roman...mal tud za to, ker se tepem za računalnik...ker zdaj, ko so počitnice nimam šans pred vso to dejavnostjo mladine na Fb-ku..pa zato, ker bom te dni morala v akcijo na več koncev...in bom imela spet manj časa zase...za branje, pisanje itd... Vidim, da ste se nekateri tudi lepo imeli...vsem ostalim pa želim, da si vsaj za nekaj dni uspete utrgati košček narave in drugačnosti od vsakdana...ker se vsaj malo na takšen način le nekako znebimo teh postanih, težkih energij, ki si jih tokom leta naberemo.... ...Da se malo poslovim od Morja... bitja mistične širjave... Meri Cetinič..More ; http://www.youtube.c...feature=related

Se pakiram na morje...pa sem tako vmes pokukala še na forum in s pomočjo nekoga, ki je tudi tako jutranji odkrila, da obstaja tema z naslovom Ptički.. Tako, da bom video dr. Tomija Trilarja za vse , ki bi radi spoznali oglašanje naših gozdnih ptic....objavila še sem.... Gozdne ptice slovenije; dr.Tomi Trilar....1h 15 http://videolectures...011_trilar_gps/ Če vam bo v naslednjih dnevih kaj vroče,...se da preživeti kakšne vroče urice tudi v gozdu ..leže v senci...ob vedno razpoloženem ptičjem petju.... Imejte se najlepše kar se da....

...Daljave v bližini... Je čas za pogovor... Je trenutek, ki je pomemben za odgovor... So besede, ki zdravijo, in dnevi tišine, ki globoko ranijo... So dejanja močnejša od obljub, pogled iskren, nežen , odprt in ljub... ...In so ljudje, ki ne vedo, ... da igra ni resnica... ...In je le neiskren odraz, brezsrčnih izgovorov v tišino, kamor skrivajo si svoj obraz... ...In mine čas. Trenutka ni. ...Zbledi tišina, rane ...in zdravilo... In pride glas; ...Ko si se igral, je Bog drugam vpoklical vilo... ...In je dejanje, ki potem ranljivo ... zariše se v pravilo... ....IN SO DALJAVE... ...NEPREMOSTLJIVE... ...JE POT V SEDANJOST... ...ZMAGA... ...Za vse duše,ki so se na svoji poti naučile razumeti izgube ... ... Da bi vam pogum še naprej utiral korak na poti...mislim na vas ... Om Gan Ganapataye Namaha;

Kuhinja zdravega sodelovanja- Zbirka slastnih presnih receptov 18 slovenskih presnih mojstrov :yumy: http://ekologicen.si/knjiga/e-knjiga_vrt_zdravega_sodelovanja.pdf

Jinx-Tamo gdje je sve po mom

Gozdne ptice slovenije; dr.Tomi Trilar....1h 15 http://videolectures.net/pms2011_trilar_gps/

..Neskončne lepote... brez spomina na krutost neme sobane... Otroci sveta; http://www.youtube.com/watch?v=MuyiVhtTrNo&feature=related

Ko zazibljemo se v miren spanec.... Koprena misli sanja mozaik želja... Ella Fitzgerald; Blue Moon Greta Garbo; Blue Mooon

In se zvezdice prebudijo... Romei Julije zbudijo... Dežela Šrtumfov... http://www.youtube.com/watch?v=ihPK5FCPpMo&feature=related

Ker se lažje diha. Ko Tom na dušo piha, Jerry v spanju niha... http://www.youtube.com/watch?v=P3Nd2sLYp1g

Diham na škrge....še bolj pa, ko grem tako zvečer en džiro okrog mesta... Skoraj se ne da preživeti ...nobena Grunf tehnika ne pomaga, če imaš takšno stanovanje kot je ta gajbica pod razgreto streho... No ja mogoče kakšna dobra klima,...ampak je majstor povedal, da jo bo težko namestiti, ker je streha težavna, ni prave stene...bi prišla v poštev ravno tista stran, ko imamo ležišče,...pa ne bi bilo dobro zaradi zdravja, ker smo občutljivi... Pa še finančno bi me precej oskubilo,...pa ravno zdaj, ko imam čisto nekaj drugega za uredit v planu.... Ja Marsa, en drek je to , ko je človek v podnajemu..skoraj ni drugega kot matematika na minus.... Tako imam nameščeno na pomičnem stolu tisto pihalico,..ki odnaša iz mize vse papirje,..pa ves prah po stanovanju v kot spiha,...in se mi ni potrebno s kakšno krpo okrog preganjat... ...pa kamor koli grem in tam mislim kaj počet,...gre ta pihalica z menoj na takem dooolgem kablu... Ko jo pa kake pol urce poslušaš ,...te pa zaradi enakomernega zvoka še lepo uspava,...pa si potem vso popoldan koma strica Toma ... Bog ne daj, da kakšen sosed ravno takrat pozvoni,...bi se mu najbržda zdelo, da sem še na kakšni ..sploh, ker se okrog mojega domeka skoz neki dimi... Rada dišeče palčke prižigam in jih zatikam tud pred glavnimi vrati na poličko omarice pred vhodom ...tako v kakšen jabolk ali pa pomarančo...Sam se potem mal pritožujejo ,češ kaj imam to za en obred in jim ne diši preveč lepo...Pa izberem res take , da osvežijo ves hodnik.... Le sosedovi pobalinčki čutijo neizmerno hvaležnost okrog vsakodnevnih akcij glede svoje domišljije pri umetniških stvaritvah in postavljanju scene na moji omarici...(1x palčke sunejo, drugič pustijo vse palčke... pa jabolko kamor jih zataknem obgrizejo, tretjič na pomarančo narišejo kakšno takšno-, al mi pa vse skup v čevelj na gajbico namestijo...pa napišejo zraven..."naj dišeče patike"........Skratka delam se, da se jezim ,v resnici me pa kar zabava , ko vidim, da jim dogaja...(No ja razen , ko mi jih komaj prižgane še cele zmaknejo pa odnesejo bog vedi kam...ker le nekaj stanejo...niso tako poceni...) Ampak njim pač pohanje in cigareti čist in bolj potegnejo ...pa me ne razumejo, da meni ni za zdržat, ker non stop kuhajo...(nema pauze ..)... Ker sem na vrhu pokasiram vse maličke, pa kosilca, večerjice pa ljubezenske medobroke od spodaj... levo in desno, in ker imam stanovanje obrnjeno samo v eno smer...se niti zluftat ne da ... Pri nas v štuku je juga v malem in vsak ima svoje navade in glasbo ...tako,da imamo ramadane (ko se slavi in kuha ponoči), pa srbsko novo leto in pravoslavni božič( ko se slavi več dni, ker pridejo od vsepovsod), pa neko molitev , ki se sliši kot cviljenje in zavijanje ,...potem pa še jaz te palčke prižgem, pa kakšen badžan spustim,...Skratka slavje in buka ...ni da ni... Ampak cigareti in pohanje pa zmagajo...tako, da včasih , ko že zjutraj začnejo z kuho za kosilo napr. v soboto ali nedeljo, ko malo dlje pospim...tile njihovi lončki kuhaj... (že zjutraj ob 8h, D?)... sežejo skoz v moj sanjski astral...kar mene zadene kot kak prvorazredni triler.... Eeeee; Tako, da vas je res lepo brati... Vse tiste, ki živite na podeželju ali pa v hišici z vrtički, sadovnjaki ipd...In vse tako lepo krasno obvladate...Z velikim zanimanjem vas berem in moja želja ob tem raste,... da se tudi sama preselim malo bolj v harmonijo narave...Človek je lahko res bolj umirjen nekako bolj svoj,...Čeprav verjamem, da je veliko dela in je vaš tempo ob službah, družinah in vsem tem še bolj naporen... In toliko drugačnih, koristnih stvari obvladate, da se je lepo tako na lahko iz branja in pogovora kaj naučiti...(Umetnosti vrtičkanja, sušenja rastlinic, vlaganja ,...sožitja z živimi bitjeci).... Mi v mestu nekaj oddelamo ,...potem pa doma prčklamo, ...pa, če živimo v pretesnih stanovanjcih smo kar naspidirani eden do drugega...res kvaliteta odnosov velikokrat pade ravno zaradi prostorske stiske, ko se nimaš kam umaknit kar tako na vsakih pol urce...čez vrata... No ja, sej naše naselje je klub vsemu betonu še zmeraj precej povezano z naravo...Odzadaj imamo travnike, v bližini gozd pa reko...ampak si moraš vseeno nekako splanirat odhod od doma in ni mimogrede kar tako kadar res rabiš mogoče v trenutku, ko začutiš... In trenutki so lahko naporna reč...Zato zelo razumem Mihela , Viyola,Cipcipilonika,Misty,Drudika,Nataly,Zalaya,Cookie,Silvija,Aliana, Pujsita,Marsa ...da ne naštevam vseh ženskih imen problemčkov in vprašanj, ki nas vsak dan doletavajo...Vse me smo superwoman ...in pride dan , ko tega ne zmeremo več...saj okolica in posledično- tudi me same včasih res preveč zahtevamo od sebe... ...Potem pa pozabimo na svoja pričakovanja, talente, zdravje , napredek...kot , da nam je nekdo zares postavil pravila kako moramo ravnati,...in nam vcepil , da drugače ne smemo... Pa tudi, če nam je nekdo postavil te meje ...je tudi od nas odvisno do katere mere jih upoštevamo ...Včasih ne gre več in takrat je res dobro kot pravi Marsa, da je nekdo, ki nas razume še z nami...ker smo tako močnejši...ker res si sam lahko še bolj izpostavljen in ranljiv... Si pa mogoče nekako bolj svoboden ...vsaj v nekaterih rečeh...V drugih pa je potem lahko nekaj problemov več,...zlasti, če kot ženska prevzameš še vse ostale zadeve za preživetje....Zato je zares zelo pomembno kakšnega partnerja si izberemo za svoje otroke... Družba in časi niso naklonjeni ne družini ne svobodi...Je preveč te borbe za preživetje in obstoj... Žalostna mi je ta borba med tem kar pričakujeta od nas politika in kapital... in med tem kar želimo sami zase in za svoje bližnje...in med tem kar dejansko zmoremo... Kar nekako se izgubimo vmes...in res je dobro znat v teh časih marsičemu reči...- tisti ne , ali pa jebi ga....pa kot pravita Gold in Cashy... poiskati igrivost in vzpodbuditi izzivalnost , da ne pademo v rutine...In zahtevati tudi zase , da zlezemo ven iz nekih koristoljubnih klišejev , ki služijo komerkoli že...pa upat, da le ni vse tako zavoženo in da se da .... ...Zato velikokrat preberem kar napišete in zelo čutim z vami,...tako, da mi kar besed zmanjka...Pravijo da upanje umre zadnje ....in dobro je, da nam le ostane toliko volje, da zmoremo vsaj upati, a ne ? S polno luno pa imam sama večkrat dialoge, prepirčke, pogovorčke ...takrat sem nekako bolj občutljiva pa vse probleme ven potegnem in včasih se mi v teh dnevih , ko se še čuti njen vpliv zazdi vse bolj komplicirano,...pa kakšen čustveni izbruh se takrat tudi raje prfočka,...in kar nenkrat bi rada rešila kak problem, ki me tišči, pa nekaj obrnila, spremenila... Pa sej je to v bistvu pozitivno...razen za bližnje bi pa znalo bit to bolj naporno...zato se takrat včasih kar umaknem pa sama premlevam in umetnikujem...o tem in onem...

Ne morem si pomagat...mi še zmeraj od včeraj odmevajo melodije tegale pevskega zborčka- "Pomlad"... Bohemian Rhapsody How deep is your love I Still havent found Sir Duke i wish supertition Operator

Mihela, Marsa, Myisti, Viyola in ostali, ki se ne damo ne tako ne drugače v tej vročini in sicer ... ...da je le še kaj upanja, ljubezni in razumevanja v nas,...pa smo zmagali... Sicer sem pa šele zdaj prišla domov iz popoldanskega potepanja...Petek je in končno je naše mesto malo bolj oživelo... Pri nas na dolenjskem najbolj cvetijo vogali, ko se dogaja Cvičkerija..vsak vogal je lepo vinsko obarvan,...na njem pa so pripete raznobarvne posebne cvetke vseh velikosti in starosti...Še najbolj vroča pa je mladina , ki se že ob 22h tam slači, ker baje že tiste bele zajčke z zobno ščetko vidi in misli, da je čas za cik -cak spanje.....V glavnem mene ponavadi, ko se to dogaja zadnja leta niti ni preveč v bližini...Se raje za ves vikend kam umaknem...dokler ne pomijejo ulic... Se pa pozna pri tej državljanjski pokorščini letos tudi pri budžetu v občini...saj je prvič po nekaj letih , da v kaselc nisem dobila programa poletnih prireditev...Ponavadi smo že ta čas naredili plan kaj ne smemo zamuditi; pa Jazzinty, pa Muzejske vrtove, komedije, umetniške delavnice...itd. Sem se pa nažurala kakšen teden nazaj, ko smo imeli mednarodno srečanje prostovoljnih in takih društev...Ni da ni bilo...So prišli gostje iz vseh bivših republik,..pa so po restavracijah predstavljali svojo kulinariko,vsak večer pa je eno od teh društev izvajalo program...Glasba ,filmski festival, pogostitve,...druženje ipd... Če ne doživiš tega temperamenta ne moreš verjet, da tudi folklora zažge v piko...Dvorana je bila nabito polna in šele, ko si del vse te pisane množice ti je bolj jasno kdo živi v mestu in kaj se okrog tebe dogaja...Pa fajn je , da so vsi med seboj v prijateljstvu ne glede na vojne zamere,...tako Srbi kot Hrvati, Makedonci in Albanci...Največ kar si lahko...si se narežal ob njihovem dobrovoljnem medsebojnem tekmovanju- kdo jo bo bolj" ožežil"...Prav gromko je blo, ko so Srbi cepnili kolce,...za njimi pa Albanci,...in je dvorana zaživela,...tako da ti je bilo takoj jasno kakšno je številčno razmerje v mestu... (za statistični urad) Res je fajn , če se delo da združiti z uživanjem in zabavo...Delaš lahko po 16h na dan,...ampak se zraven tudi dogaja druženje in dobra volja... ...In je nek point teh društev,...še posebej, če se znajdemo v projektih evropske unije... Včeraj zvečer na danes- pa sem bila na nastopu našega lokalno uspešnega pevskega zbora Pomlad in , ker se je poslovil njihov argentinski dirigent je bilo še bolj doživeto ...(Za nas je to tako, kot skupina Perpetuum jazzile, vedno kaj posebno lepega in zanimivega v presenečenju gostov... ) Tokrat smo imeli po nastopu veliko pogostitev in druženje s pevci ...Smo si privoščili od kanapejčkov, do narezkov, slaščic, domačega vinčka,... Lepo smo se družili , marsikoga srečali,v razpoloženju kakšno pametno povedali,... tja do ene ure zjutraj...in tisti, ki jih dnevna vročina ni preveč zdelala...očitno še vztrajajo... Moj šofer je omagal, tako da mi preostane le še hitro polovit preostanek jutra... En majhen utrinek tega pevskega zborčka ... za uspavanko ali pa za dobro jutro; Soul food to go....;

Uf, ja... bi še na to temo pridala , če smem, kar sem danes razmišljala... Če dobro pomislim kaj je jedro vseh naših problemov v življenju...se mi zdi , da se na daleč tako kot v kakšni discoteki light show sveti- strah pa v bistvu to, da ne razumemo zakaj je nekdo naredil nekaj kot je... Kadar se jeza umakne razmišljanju in želji po resničnem uvidu...začnemo odkopavati rudnik odgovorov... Za to pa je najprej potrebno vprašanje, radovednost in misel....Zakaj se mi je to zgodilo in če komu zamerimo potem lahko s tem, da ga v celoti z dobro namero hočemo razumeti- prevrtimo film... Najprej lepih stvari, dogodkov in značajskih potez, ki jih ta oseba ima ...(to se mi zdi, da je najprej in zelo pomembno, ker se s tem naravnamo ) Če si ob tem kar se spominjamo narišemo nasmeh in dobro misel smo že korak k boljšemu počutju do človeka ali dogodka. To pomaga , da se pozitivno usmerimo na to osebo in je to protiutež na tisto jezo ali pa ravnanje, ki nam jo je nekdo povzročil...(ker toliko energije kot jo vložimo v žalost in jezo...lahko v istem trenutku vložimo v dobronamernost...) Tukaj v tej fazi se ne smemo pustiti voditi jezni misli, ki se vriva...Tudi, če se poraja ob tem , ko že mislimo lepo,...jo pustimo da se izpoje,...pa nato takoj najdemo kaj lepega zanjo...Ker s tem začnemo komunicirat v pravo smer... Bistvo vse agresije, ki se v nas kopiči je prav gotovo nerazumevaje bistva ...Kadar nam nekdo kaj žalega naredi in reče nam najprej čustva odgovorijo... In ko se užalimo, umaknemo, ali pa prehitro odreagiramo...redko izvemo zakaj je ta, ki nam je ta čustva povzročil storil tako kot je... In dokler zares ne izvemo kaj je nekdo čutil in zakaj je tako storil...ne razumemo ...čustvujemo s tem tako ali drugače in potem premlevamo v nedogled... Pa sami sebi nismo odgovor...Zato smo si tudi namenjeni eden drugemu, zato imamo govor in besede, da lažje izrekamo, se izražamo... Ampak problem nastane , ko eden drugemu nismo v pomoč, to pomoč drugemu presekamo, zablokiramo ...se odpeljemo , ne predelamo in ne zaključimo... Takrat to ostane v nas samih in se sproži ob naših občutljivih dnevih in podobnih situacijah... Zato se mi zdi zelo pomembno tudi to , da vsak , ki želi v lajfu svojih bližnjih kakrkoli spremeniti to tudi razloži svojim bližnjim...Kako čuti, zakaj tako mora storiti,..itd.. To se meni zdi nakako prvi korak do odpuščanja samemu sebi in s tem ti tudi drugi potem odpustijo ali te razumejo... Ta dolžnost bi morala biti v vsakem , ki se je kdaj odločil biti z nekom,...in zaključi lahko proces uspešno samo tako, da za sabo pusti ljubezen in razumevanje.. Nič zato, če se kdo zaradi česa potem ne strinja s teboj,...ker potem je na njemu, da razdela tudi sebe in svoje zahteve... Ampak s takšno dobronamerno potezo, ko mu želiš razložiti sebe in svoja občutja ter vzroke,...si ravnal pošteno in drugemu dal možnost razumevanja in jasnega zaključka... In kot opažam je ravno zato, ker tega ljudje še ne premoremo veliko strtih src, strahu, jeze, manjvrednostnih občutkov,...in veliko izgubljenih let,...pa bolezni, ki se v takem počutju skozi leta kopiči v nas... Naše nenehno premlevanje o tem kar se nam je zgodilo v bistvu pove, da nismo površni do življenja samega in da želimo zadevo resnično razumeti...in stopiti naprej... Ravno v zadnjih dnevih sem bila temu priča pri nas doma; Brat starejši od mene je nekako izbruhnil v pogovoru z mamo o zadevah, ki so segale daleč v najranejšo mladost... Ker je vedno navzven nepristopen in včasih celo preveč vseenega obnašanja do ostalih članov in ima zato tudi prej kakšne nestrpne reakcije, če ga dregneš zaradi tega ali onega...se pač o tem kar ga zares muči ni govorilo... Pa so se sprožili med njima ob dogodku smrti člana v družini neki nerazrešeni pogledi...in posledično sem tudi izvedela kako gleda na odnose tudi med nama... Mama je bila seveda prizadeta saj ji je očital zadeve ki si jih je skozi leta zabetoniral in moram reči, da jih jaz sama čisto drugače poznam in s tem razumem,...saj sem se velikokrat z njo bolj osebno pogovarjala , pa sem zato tudi vedela kaj se ji je dogajalo v obdobju, ki ji ga brat očita... Ker je brat sicer zelo trmasta osebnost,..je seveda mislil, da je s tem zadevo zaključil...in odšel... In seveda bi mu tudi jaz glede na vse izrečeno lahko zamerila,...ampak sem ob tem začutila vse vzroke in vzgibe tega izbruha,...pa sem kar nekako v sebi prislikala lepe dogodke in tudi značajske poteze, ki jih lahko pri njemu zelo cenim... In ker vem, da bo s tem moral tudi sam živeti naprej,...se mi je ob tem porajala tudi sočutnost do tega njegovega zabetoniranega mnenja, ki mu bo še v nadalje krojilo življenje...Zato sem mu hipno odpustila, nisem čutila nikakršne zamere ne glede nato kar je izrekel... ...In rešitev za takšno nastalo situacijo je samo dobra komunikacija...in naša odločitev ali bomo v njej sodelovali ali ne... S tistimi s katerimi si delimo življenje je marsikdaj težko,...ampak v nečem je point vsega tega,...sem prepričana.... ...Lažje je imeti rad celo človeštvo...kot svojega bližnjega....zato se moramo truditi razumeti, biti sočutni, radovedni, potrpežljivi in razpoložljivi... Pa od sebe pričakovati le to kar nam dovoljujejo meje ,...kar pa ne gre,...pa ne gre... Drugi , ki niso v naši koži ... bi vedno še kaj zahtevali od nas,...mi se pa na to lahko le prizanesljivo nasmejemo , ker razumemo zakaj ne moremo...To je dovolj, da se imamo radi...in si odpustimo .

......Mamo, mamo to temo...sem še nekaj najdla za tja pa hotela objavit,...sam ni še skompletirano...v kratkem tud tam....