bogglefreak20

Jaz sem vedno manj sramežljiv. Najraje sem gol. Doma, če je možno, spim itak vedno nag, na plaži pa tudi najraje nag. Kopalke sicer imam, vendar kadar jih nosim, je to bolj zaradi drugih kot pa mene. S fantom sva najraje oba gola na plaži, najraje seveda v skritih kotičkih, a če to ni možno, ista pravila veljajo tudi v gneči. Golota je zakon. Jaz sem kot otrok hodil večkrat na nudistične plaže, potem pa dolgo časa ne (ker smo nehali hoditi na morje). Med puberteto me je bilo sram, se nisem niti pri telovadbi dobro počutil, ko se je bilo treba preobleči, vendar sem se kasneje zopet odločil za goloto brez sramu. Vesel sem, da je tudi moj fant "prerasel" občutke sramu, ki jih je imel, ko sva šele začela z najino vezo. Vesel sem zato, ker poznam tisti utesnjujoč občutek, ko nisi popolnoma sproščen pred drugimi ljudmi in ker poznam tudi njegovo nasprotje - občutek popolne svobode pod soncem.

Če je ljubezen brezpogojna, to pomeni, da ne obstaja noben pogoj, ki bi jo omejeval. Če je Kristus ljubil brezpogojno (kar sam trdno verjamem), je ljubil vse ljudi NE GLEDE NA KARKOLI. Kot sem že rekel - to ne pomeni, da je odobraval vsakršno ljudsko dejavnost/početje/interes/način delovanja, je bil pa dovolj ljubeč, da NI SODIL, ker se je zavedal, da bo sodba sledila ob drugem trenutku. Edini poklicani za sodbo pa je Bog. Tudi homoseksualni posamezniki, četudi nas vidiš kot "popačene osebke", imamo tako srce in intelekt kot tudi dušo. To pomeni, da imamo svoje misli, svoja čustva in svojo duševnost. Ne morem se strinjati s trditvijo, da homoseksualnost sama po sebi blokira kakršnokoli vedenje, mišljenje ali čustvovanje. Ne morem se torej strinjati, da "...ni v naravi enega homoseksualno popačenega osebka, da bi sploh kaj lahko vedel zares o Jezusu..." Znanje o Jezusu je zame ravno tako omejeno kot za kogarkoli drugega - pa ne zaradi spolne usmeritve, marveč zaradi omejenih zgodovinskih podatkov. O "Kristusovem ognju in meču" pa samo tole - če mi je namenjen v taki ali drugačni obliki, naj me le zadane. Če me bo, bom vedel, da je to pravično. Vendar NI V ČLOVEKOVI PRISTOJNOSTI, da odloča koga, kdaj in kako bo zadela Božja kazen ali blagoslov. O spolnosti nisem začel namigovati jaz - taka je bila tema osnovnega vprašanja. Moje mnenje je bilo, da Jezusova spolnost (če je sploh bila ali kakršnakoli je bila) ni relevantna za njegovo sporočilo. Z vidika njegovega sporočila je torej vseeno ali je bil Jezus brezspolno bitje ali je bil heteroseksualen, biseksualen, gej ali transvestit. Po mojem mnenju pač ni pomembno. Zakaj po tvojem govorjenje o spolnosti pomeni, da sogovorniki zanikajo brezpogojno ljubezen? O vprašanju Jezusove spolnosti, kamor spadajo tudi teorije o njegovi homoseksualnosti, so debate, ki so del teološke vede. Na internetu je najti kar nekaj člankov na to temo - iskalniki najdejo čuda povezav. Marsikatera je pisana s strani uglednih teologov. Praviš, da se uradna teologija o tem ne sprašuje - če imaš v mislih Vatikan ali kaj podobnega, potem lahko rečem, da o tem nimam podatkov. Morda imaš v tem pogledu prav. Sam sem se skliceval na druge teološke kroge - profesorje na teoloških fakultetah in katoliških univerzah. Tudi oni so teologi. Razen, če meniš, da je edina omembe vredna teologija tista, ki je podpisana od papeža. Na koncu samo še to: žalosti me tvoja izbira izrazov in tona govora, ki ga namenjaš sogovornikom na tem forumu oziroma v tej temi. Govoriti o "zblojenem umu" in o "homoseksualno popačenih osebkih" je za moje pojme neprimerno za javne debate. Razumem, da je tako tvoje mnenje, do katerega imaš seveda vso pravico in ostanem pri dejstvu, da se preprosto ne strinjava. Vendar bi na javnih forumih, kjer je vendarle cilj doseči kultivirano debato, pričakoval in upal zmernejši ton. O brezpogojni ljubezni, za katero praviš, da je ne poznam, pa se upam reči tole - menim, da zmerjanje, žaljenje in poniževanje sočloveka nima veze z ljubeznijo, še posebej ne z brezpogojno.

Saj ne trdim, da je to njegovo pisanje. Niti ni pomembno čigavo je. Sem samo izrazil svoje mnenje na to temo. Upam, da nisem zvenel preostro, saj to ni bil namen.

No, glede na to, kar sem že napisal v prejšnjem komentarju, bi rad samo še rekel, da se ne strinjam z navedbo točnega datuma rojstva, ker ga je po mojem nemogoče dokazati. Ne strinjam se pa tudi s trditvijo, da je bil aseksualen. Trdim samo, da njegova seksualnost za sporočilo, ki ga je prinašal (sporočilo brezpogojne Ljubezni), ni relevantna. Tudi ne verjamem, da ni imel človeških poželjivosti. Je pa gotovo bolje od vseh drugih vedel, da se jim nima smisla predajati, ker obstajajo večji zakladi. Glede komentarja o "pederskih portalih" pa samo informacija, da je vprašanje glede Jezusove spolne usmeritve tema, ki jo pokriva tudi uradna teologija, vsaj na univerzah, če že ne v javnosti. To ni nikakršna gej-propaganda.

Vprašanje o Jezusovi spolni usmeritvi zame ni novo. Moje skromno mnenje kot študenta etnologije (ki mu ni povsem tuj koncept razumevanja tekstov z vidika časa v katerem so nastali in ki se zaveda relativnosti interpretacij), kot vernega posameznika (ki pa se ne prišteva za člana nobene od religij, tudi krščanstva ne) in navsezadnje kot geja je sledeče: - dejstvo, ali je bil Jezus gej, ni niti bistveno niti ni dokazljivo. Edini dokaz, ki ga človek lahko predstavi, sledi iz interpretacije besedil evangelijev, kot je bilo to lepo pokazano. Ampak tak dokaz ima popolnoma enako težo kot vse ostale interpretacije. Vse izvirajo iz analize istih tekstov. Poleg tega so bili vsi od teh tekstov pisani kasneje, da ne omenjam spreminjanja tekom časa. Temelji za kakršnekoli razlage so torej zelo trhli. - beseda "rabbi" v semitskih jezikih pomeni oče. To je lahko mišljeno dobesedno ali metaforično (kot npr. rečeš "oče" duhovniku ali menihu - tudi pater, abe, abba...) . Ne razumem, zakaj bi bila ta beseda dokaz, da je bil poročen. - uporaba različnih terminov za ljubezen je najbrž pomemnba, vendar je tu zopet problem interpretacij in še bolj problem prevodov. Tu imamo aramejščino, hebrejščino, latinščino, grščino - vsi jeziki nimajo primerljivih izrazov za iste pojme. Kaj hitro lahko pride do zmede pri kakršnihkoli analizah. - Jezus za mene predstavlja poosebljeno Ljubezen, ki je zame osebno tudi najpomembnejši atribut usmiljenega Stvarnika v katerega verjamem. Ljubezen, ki jo predstavlja Jezus, po mojem ni vezana na spol niti na raso niti na katerikoli drug kriterij človekovega obstoja. Poleg tega njegovo sprejemanje vseh ljudi - gobavcev, invalidov, bolnikov, prešuštnikov, prostitutk itd. (in pravim SPREJEMANJE, ne odobravanje, kajti ljubiti nekoga brezpogojno pomeni, da ga ne obsojaš, četudi se z njim ne strinjaš vedno!) - po mojem še ni dokaz, da je bil tudi sam gobavec ali invalid ali prešuštnik. Tako tudi sprejemanje stotnika in njegovega ljubimca (če je to res bil), še ne pomeni, da je bil tudi Jezus gej. Pomeni lahko tudi "samo" to, da ni bil človek, ki obsoja sočloveka in ki je vedno pripravljen pomagati. Ta zgled bi lahko sledili vsi. Njegova Ljubezen je bila brezmejna. V tem je njegova moč in zato je lahko imenovan Kralj nebes ali Božji sin. Krščanske Cerkve (ne želim nikogar žaliti, le izražam svoje mnenje) preveč poudarjajo grešnost in kazen za grehe, namesto, da bi poudarjale ljubezen med ljudmi. Menim, da bi svetu veliko bolj koristile, če bi učile svoje vernike, da resnično ljubijo svoje bližnje kot same sebe, namesto da grozijo s peklom. To ne pomeni, da se morajo odreči spodbujanju vernikov k polnemu in bogu všečnemu življenju, temveč zgolj, da v praksi izvajajo medsebojno ljubezen in odpuščanje, kot ga je učil Jezus. Govori se nenehno o poslednji sodbi, kjer bo sodil bog - jaz jo pričakujem z veseljem, ker vem, da bo edina pravična. Zakaj me torej sodijo tudi kristjani, ki za to vsekakor NISO poklicani?! Moj glavni " " "očitek" " " krščanskim Cerkvam je torej ta, da premalo sledijo Jezusov zgled in se preveč zapikujejo v besede drugih, roko na srce manj "popolnih" svetnikov (npr. Pavel v pismu Rimljanom). Če teološko Jezus nosi primat v celotni religiji, pa praksa močno zaostaja. Verjeti, da je bil jezus gej, bi bilo za vse geje (tudi zame) krasno - ker bi krščanske Cerkve (ki so, roko na srce na področju vprašanja homoseksualnosti zelo ostre nasprotnice) tako izgubile vse argumente. Vendar še tako pobožne želje nikamor ne peljejo. Trditev, da je bil Jezus gej, in trditev, da ni bil, sta enakovredni - obe je nemogoče dokazati. Kot sem že rekel na začetku, pa se mi to zdi popolnoma brezpredmetno, ker njegova lastna spolna usmerjenost za njegovo sporočilo BREZPOGOJNE Ljubezni ni relevantna.

Hvala za nasvet. Glede zaposlenih tam je res, da imajo ful podatkov v glavi. In to mi je všeč. Poln kufer imam štacun, specializiranih štacun, kjer prodajalci in prodajalke nimajo pojma o stvareh, ki jih prodajajo.

Kakršnekoli posplošitve, metanje vseh pripadnikov neke skupine v isti koš (ne glede na kriterij), je zgrešeno. Ljudje smo preveč različni, da bi katerikoli element lahko imel moč ločevanja na črno in belo.

Zanima me, kje se lahko pri nas (najraje v Ljubljani, če možno) kupi olje grozdnih pešk. Za mandljevo mi je jasno, da ga ima vsaka lekarna, me pa kljub temu zanima, ali ima kdo od vas izkušnje z mešanjem domačih mešanic eteričnih olj za zdravljenje in masažo ter kakšno olje ob tem uporabljate in kje ga dobite.

Hrušica = prevod latinskega imena iz časov starega Rima Ad pirum. Štanjel =sv. Danijel Šmarjeta = sv. Marjeta Prlekija - zaradi uporabe mašila "prle" v govoru domačinov (ko ste že omenjali Maršala - on je na enak način uporabljal mašilo "ovaj")

Res je tudi to delo, vendar menim, da stvari, ki so duhovne narave ne bi smele biti na isti ravni kot materialne dobrine, za katere plačaš toliko in toliko. Menim, da se količine energije ali truda, ki ga nek terapevt vloži v "pacienta" sploh ne da izmeriti, da bi se potem na to postavla cena. Glede drugega pomisleka pa bi lahko vprašanje postavili tudi obratno: ali terapevt potem, ko je opravil svojo nalogo ne prekine pretoka lastne energije s tem, ko za uslugo zahteva neko točno določeno količino denarja? Poznam primer ženske, ki se ukvarja z masažo (ne vem točno kakšno, vsekakor pa nič klasičnega - mislim, da gre tudi za lajšanje pretoka po energijskih kanalih, ne samo gnetenje mišic ipd.). Kakorkoli že, pred časom se je odločila, da ne bo več računala, marveč bo prepustila odločitev o tem koliko, če sploh kaj, bodo stranke plačale. Zanimivo je to, da ima sedaj več denarja, kot ga ej imela prej, blokad energije v sebi pa več ne čuti. Vredno razmisleka.

Pristal sem med Dalaj lamo in Nelsonom Mandelo

Glede pesticidov - obstaja poseben znak, poseben certifikat, ki ga imajo samo čaji, proizvedeni na način integrirane ali ekološke pridelave. To pomeni, da se ob njihovi pridelavi uporablja čim manj kemikalij. Mislim, da evropski potrošniki (oziroma dobavitelji čaja v Evropo, ki so pač pod vplivom potrošnikov) vedno več pozornosti namenjajo tudi temu. Kakovost čajev tudi v Evropi se izboljšuje. Večji dobavitelji čajev imajo svoje agente kar v državah proizvajalkah, ki na licu mesta lahko ocenijo kakovost in preverjajo načine pridelave. To je dobro. Sicer pa po mojih podatkih mi dobimo čaje preko nemških dobaviteljev, Nemci pa so dovolj zahtevni, da nam ni treba skrbeti. Po drugi strani pa se mi zdi, da ta boljši čaji ostanejo v Nemčiji, "škrt" (ki pa sploh ni škrt, ampak še vedno dobra roba) pride pa k nam. Moje mnenje pač. Izberi tiste čaje, ki tebi osebno ustrezajo, kar pomeni, da boš morala preko poskušanja priti do rezultatov, saj je težko reči, kako kakšen čaj na posameznika vpliva. Neke osnovne informacije o pričakovanih vplivih lahko dobiš v literaturi. O čaju je kar nekaj knjig napisanih, res pa je večina le-teh v angleščini. Nekatere ponujajo tudi informacije o posameznih vrstah čajev, vendar potem ugotoviš, da knjiga (ki, mimogrede, obravnava boljše vrste čajev) govori večinoma o tistih vrstah, ki jih pri nas sploh ne dobiš! :o|o: No, za vse čaje to ne velja. Cena je tukaj nekako sorazmerna s kakovostjo čajev, kar pa ne pomeni, da bo najdražji čaj všeč tudi tebi osebno. To je tako kot z vini - npr. dobra arhivska vina imajo svojo ceno, kar ne pomeni, da vsak ljubitelj vina ob njih uživa. Za kakovost obstajajo posebne oznake (GOP, FGOP, FTGOP, FTGFOP, BOP...). O njih zveš iz knjig, moje laično mnenje pa je nekako takole, da več je črk v oznaki, boljši naj bi bil čaj (a to moje pravilo seveda pozna izjeme - pa ne za to krivit čaja). Moje izkušnje s čaji - uživam ob njih, ob okusu, ob vonju, ob učinkih (poživljajo pomirjajo poženejo zaprejo itd.) Poskušanje se splača.

Ko sem to prebral me je prešinila misel, da imamo pri Ki Aikidu podoben test za ki. Imenuje se neupogljiva roka. Na nek način to tudi Nosorog omenja, ko govori o taoistih. Podobna zadeva. Pri Ki Aikidu je stvar taka, da si predstavljaš, da skozi tvojo roko teče npr. močan curek vode ali energije ali kaj drugega ali pa se preprosto osredotočaš na konice svojih prstov. Tako se očitno energija (ali moč) razporedi drugače, je bolj učinkovita kot če bi zavestno uporabljal moč svojih mišic. Razumite kakor hočete, stvar v glavnem deluje. Glede tega testa za živila ne morem sicer nič reči, vendar se mi zdi, da v primeru, če človek pozna te 'štose' z neupogljivo roko, lahko že sugestija naredi svoje. Vendar domnevam, da je bil omenjeni eksperiment strokovno izveden. Vsekako zanimivo.

Kavo pijem največ 2-3 x tedensko, sicer pijem prave čaje. Zame absoultno na prvem mestu je Franck Jubilarna. Spijem jo včasih pri zajtrku - takrat si nalijem pol lončka kave in prilijem mleka, sicer pa jo pijem včasih po nedeljskem kosilu bolj namesto sladice kot kaj drugega. To je pa tudi zame kar obred. Takrat se pocrkljam in si jo pripravim po posebnem receptu. Naj ga zaupam še vam: - kave za pol do tričetrt kozarca za grog - smetane ali mleka skoraj do vrha kozarca - 2cl (ne dl, cl ) ruma - žlička in pol sladkorja - pol žličke vanilij sladkorja - žlička Nesquick čokolade v prahu - cimet po okusu. To je zame aromaterapija!

Se strinjam.

To sem hotela jaz povedat Micku. Ni vedno vzgoja tista, ki pripelje do tega, da nekateri otroci zafrkavajo druge. Vpliv drugih otrok je lahko zelo velik in vsakdo lahko ( ne glede na vzgojo) temu podleze.. Pa ravno vzgoja pripelje do tega - kje pa so otroci pobrali delitev ljudi na tiste, ki "so na -ić" in tiste, ki niso. Doma! In to so prinesli s seboj v vrtec. Verjamem, da starši otrok ne vzgajajo tako, da bi v tej smeri razmišljali, vendar je zgled največkrat pomembnejši od besed. In če je zgled doma zaničevanje "tistih na -ić", potem otrok to ponotranji. Otroci VSE opazijo! Iz tegale pobiča, ki vpraša, kadar česa ne razume, bo pa še veliko! Vsaj s svojo glavo bo znal razmišljati, ne pa slepo slediti večini. Ne strinjam se. Veliko otrok je, ki ne žalijo in ne zbadajo svojih vrstnikov.

Imam bergamotko od Berglanda (1.400 sit za tistih nekaj kapljic!?) pa ni nič kaj v redu. Nekam medla in preveč neopazna. :o|o: Včasih sem uporabljal tisto od Favna in je bila fenomenalna. Ne vem, kakšno delajo danes. Bo treba probat. Berglandova pa sploh ne ostane v prostoru. Kurim tisto dišečo lampo, dam notri po 7, 8 kapljic in za kako uro je efekt. Dlje pa ne. Žalost me preveva...

Nimam pojma kaj naj bi nilo to BTW. BTW je kratica za By The Way = mimogrede. Čist tko za informacijo. Ni pa noben "tehničen" pojem.

Saj ne, da je pomembno za to temo, a vendar. Pater Simon Ašič - če gre za tistega, ki je med drugim tudi mešal čajčke in delal raznorazne arcnije - ni služboval v kartuzijanskem redu v Pleterjah, ampak je bil cistercijan in je deloval v Stični.

Use THE whenever you are talking about a specific item/person/... If you say for example "I picked a flower for my mother" you don't have to add anything. It's a legitimate sentence. But if you say "I picked the flower for my mother" you need to explain exactly which flower you mean. You can say for instance "I picked the flower that was growing by the tree for my mother." If you use THE you have to be more specific. Otherwise people wont understand what you're trying to tell them. And another thing: "please, can somebody tell me when to use THE ?" is OK. "does anybody could tell me, when to use THE ?" is not OK. Try "could anybody tell me..." or "can anybody tell me..."

Torej, najprej BRAVO! za pogumen nastop pred starši! Ne bom dolgovezil, naj samo izrazim svojo podporo v iskanju tvoje lastne Biti. Očitno si na dobri poti, zato se ne sekiraj. Sprašuješ se, kako odpraviti negativne misli, tesnobo in občutke manjvrednosti - prvo kot prvo, nihče ni več ali manj vreden od kogarkoli drugega. Samo poudarki so pri vseh na različnih mestih. Eden se bolj oblači, drugi zna izkoriščati svojo intuicijo, tretji lepo poje, četrti ima izjemno sočutje do sočloveka, peti spet kaj drugega... Za božji blagoslov ni nihče prikrajšan, samo najti moramo tisto, kar je naš adut! Glede spolnosti - nikar ne obupuj! Zadeva zna biti res lepa, a pravo globino doseže le, če je zraven ljubezen. Te pa se, kot že veš, ne da nikamor siliti. Pride ali ne pride. In pride takrat, ko jo najmanj pričakuješ. Nekje si omenil pozitivne afirmacije, ki da ti pomagajo. Morda bi ti potem koristilo ukvarjanje z avtogenim treningom. Gre točno za to - pozitivne afirmacije, ki si jih v mislih ponavljaš. Rezultat je bolj sproščeno telo, pravilnejše dihanje, manj nervoze, poleg tega si afirmacije gradiš tudi sam in prilagajaš svojim potrebam. Tvoj psihiater gotovo pozna to tehniko, sam pa priporočam knjigo (ni kak debel špeh, zato najbolje prebrati celo z zelo pomenljivim uvodom vred) Hannesa Lindemanna, Avtogeni trening. V uvodu opisuje, kako je šel v kajaku preko atlantika z zelo malo hrane in vode. Pomagale so mu ravno pozitivne afirmacije. Če se da to, se da vse! In ravno TI TO ZMOREŠ! x!x x!x x!x Pa lep dan tebi in vsem ostalim!

No, pravijo, da se zarečenega kruha največ poje. Ja, po eni strani bi to lahko bil motiv, ampak, saj so tudi strejt pari, ki nimajo otrok, pa zaradi tega ni ovir, ko se želijo poročiti ali skleniti kakršnokoli drugo obliko partnerske zveze. Verjamem pa, da ima država svoje interese tudi na tem področju.

Sočutje. Ljubezen. Duševni mir.

Ob 7h se zbudim, naredim keglove vaje za zdravo prostato (ja, brez zajebancije, vi se kar smejte), potem pa auf, na minus, pa en eliksir z amazonitom spijem, dam mleko al pa vodo na šporhajt in naredim vaje, ki jih delamo pri Ki Aikidu - gre za vaje, ki imajo namen razvijanja Ki-ja in popolnejšega zaznavanja svojega telesa, se pa zraven telo ogreje in zelo učinkovito pretegne. Potem fruštek in če je lepo vreme peš do centra LJ, potem pa z busom na fax na Vič.

Zanima me, koliko od vas je ljubiteljev te žlahtne pijače in kakšen odnos imate do nje. Zase lahko rečem, da mi je veliko do kvalitetnega vina, veliko manj do kvantitete. Rad se pocrkljam od časa do časa s kakim vrhunskim vinom, izborom ali penino, seveda pa je vino skorajda vedno na mizi pri kosilu (deci ali dva).