bogglefreak20

Prav!

Hvala!

Sol - raje manj kot več. Poper, črni ali zeleni - raje več kot manj. Bazilika - vsekakor veliko in ponavadi v kombinaciji z origanom, a slednjega malo. Rožmarin - varčno, ker je močan, a zelo prijeten. V kombinaciji s timijanom in majaronom. Kos perutnine v marinadi iz nekaj kapljic oljčnega olja, rožmarina in timijana. V marinadi čez noč. Položen v ponev, najbolje na rešetko, nič dodane maščobe. Priliješ vsaj pol skodelice hladne vode, dušiš na zmernem ognju, dokler meso ni kuhano. Po potrebi vmes prilivaš vodo. Nato odliješ preostalo vodo in maščobo, ki se je odcedila od mesa, meso pa položiš sedaj v ponev brez rešetke. Popečeš, da postane hrustljavo rumen. Za prilogo dušen riž in prosena kaša - mešanica 50/50. Omako od mesa lahko preliješ čez riž ali zavržeš. če je premastna, za zabelo riža pa prepražiš malo čebule in česna na oljčnem olju. Dober tek! (če se administratorjem zdi primerno, lahko post premaknejo/skopirajo še v kako drugo temo)

Ko že ravno omenjaš kopeli, še ena anekdota... Obožujem vroče kopeli, sploh pozimi se tako malo pocrkljam. Zraven gre seveda ugasnjena luč, le kakšna svečka in eterično olje. No, eno zimo se spokam v banjo, voda teče, sveča gori, jaz uživam, ko čutim, kako me prijetno greje in se mišice sproščajo. Potem pa dam v vodo par kapljic et. olja mete. NAPAKA! :o|o: V trenutku, ko se je olje zmešalo z vodo, je mene v skoraj vreli vodi začelo zebst ko psa x!x Meni najprej nič jasno, potem mi pa kapne, da mora biti to efekt mentola, ki ima očitno ohlajevalni efekt (zato ga dajejo v nekatere masažne mešanice, tonike za osvežitev itd.) U glavnem - jeba na celi črti. No, ampak sem se nasmejal na ta račun. Pa še eno buuuutasto vprašanje - omenja se Lunca. Domnevam, da je to štacunca z oh in sploh OK zadevami za zdravje. Samo...ehh...kje pa je ta Lunca?

Hvala za kompliment! Članek, ki ga citira Pokowc je zanimiv, sploh zadnji odstavek, ki pravi, da se veliko nasprotnikov istospolnih porok sklicuje na tradicijo. Saj morda ni umestno, ampak vendarle - kot študent 4. letnika humanistične smeri, ki ji je tradicija primarna delovna preokupacija, se zavedam relativnosti tega, kar imenujemo tradicija. Morda je škoda, da se tega ne zavedajo širše množice - po drugi strani, pa bi na ta način tradicija izgubila svojo vlogo sidrišča identitete posameznih družbenih skupin. Bluzim. Vem. Moje mnenje o istospolnih porokah (pri čemer je moj zorni kot zaradi subjektivnih razlogov jasen) je, da bi morala biti dovoljena neka oblika formalnopravne ureditve skupnosti dveh partnerjev istega spola, ki bi imela v pravnem in socialnem pogledu enakovreden položaj kot civilna poroka dveh raznospolnih partnerjev. Če se naj to imenuje z nazivom "poroka" ali kaj drugega, je meni osebno popolnoma vseeno. Če naj bi tako dejanje imelo tudi težo verskega zakramenta, zame osebno tudi ni pomembno, ker kot vernik, ki ne pripada nobeni Cerkvi, verjamem, da je človek lahko deležen Božjega blagoslova mimo vseh cerkvenih dostojanstvenikov. Se pa zavedam, da se marsikateri gej ali lezbijka s tem ne strinja. Dialog bi bil potreben tudi znotraj "skupnosti" in verjamem, da bo do njega prišlo, ko bo na obzorju resnejša debata na to temo.

Glejta ga nazaj - kdo bo prvi povesil pogled?

Ne govori o krivdi, saj ni nič zamujenega. Vse, kar se ti dogaja je dobra šola za v prihodnje. Če si ugotovila, da si preveč dovzetna do mnenja okolja, se sedaj pač bolje poznaš. Aleluja! Res je, da biti na svojem prinese nekaj svobode. Čeprav to ni za vsakogar dobro - enim se strga. Npr. študentom, ki pridejo v LJ ali MB ali kamorkoli in jim ta stari več ne morejo čez rame gledat. Tudi za samostojno življenje je potreben pogum, predvsem pa modrost. Ampak, če gledam iz svojega stališča, mi je bivanje v LJ kot podnajemnik samo koristilo (no, razen v finančnem smislu) :olo: Doma sicer niso name nikoli zganjali kakršnegakoli pritiska glede tega, kam grem, kdaj pridem, s kom se družim, to pa zato, ker sem bil vedno odkrit do njih in so mi zaupali. Mama, ker je pač mama, je samo hotela vedeti ali se vrnem še isti večer ali bom zunaj celo noč, zato, da je lažje spala in je ni skrbelo zame. Ti pa, če si ugotovila, da doma ne dobiš spodbude in podpore, si uredi življenje kot si sama želiš - pa ne zato, ker bi rada komurkoli karkoli dokazala, marveč, ker si tega sposobna in vredna! Če si tik pred magistrski nazivom, ti nimajo glede sposobnosti česarkoli očitati. Če tega še nista spoznala, pa še bosta. Bodi potrpežljiva z njima, a verjemi, da je to lažje takrat, ko se ne vidite vsak dan. Drži, da manj ko te vidijo, raje te imajo. Pa saj smo vsi taki. Če gre za odnos med odraslimi otroki in starši, to ni nič slabega.

"Diem perdidi (= Izgubljen dan)" ...je rekel nek rimski cesar vsakič, ko je minil dan, v katerem ni naredil nič pametnega.

Časa ima vsak 24 ur na dan. Koliko dni, itak nihče ne ve, zato se ni vredno sekirati. Kaj naredimo s temi 24 urami, je pa naš problem. Sam imam rad čas zapolnjen, vendar ne tako na gosto, da bi se moral sekirati ali bom pravočasno tam, kjer moram biti. Pravzaprav pa nikjer ne rabim biti. Ker samo sem. Tukaj je v redu, tam je v redu. Mi je všeč en del nekega napisa v zenovskem samostanu na Japonskem...citiram prosto... "Smrt je blizu, ukrepaj in ne bodi nemaren v svojih dejanjih." Ali pa po latinsko... "Carpe diem!"

Dobro, da si me spomnila. Masažno olje z eteričnim oljem geranije, čajevca in še nečesa s pridom uporabljam in zelooooooooooooooooo toplo priporočam! Krasno diši, sprošča in je za intimne trenutke v dvoje idealno! Glede na splošno cenovno raven v L'Ocitannu niti ni tako drago, ker se ga tudi zelo po malem uporablja.

Človeku sta bili dani dve ušesi in ena usta, da bi jih tudi uporabljal v tem razmerju.

Draga botrca, kjerkoli si, vedi, da si v mislih še vedno z mano. Pogrešam tebe, tvoje petje in dobro voljo, predvsem v zadnjih dneh, preden si tako nepričakovano odšla - večkrat me je ob tvojih besedah prevzela slutnja, da se na nek način poslavljaš od nas. Morda si slutila tudi ti. Zbogom in vedi, da kadar se dobimo pri Zdenetu, tvoj duša ostaja v naši sredi!

Blagor tistemu, ki nima kaj pametnega povedati, pa vendar molči. Če nimaš nobene prijazne besede, molči! Brbljavi papagaj je zaprt v kletki, medtem ko ostali ptiči svobodno letajo.

Kako je že šel tisti jingle za eno štacuno v ljublani....že leta nazaj.... "Išči, išči, pa boš našel!"

Kdor z malim ni zadovoljen, mu tudi večji ne bo zrasel.

Quid tam malignum, quam nolle prodesse cum possis? Kaj je gršega kot ne pomagati, ko moreš? Sursum corda! Kvišku srca!

Pred časom sem veliko pogosteje uporabljal eterična olja, predvsem za inhalacije in za odišavljenje prostorov. Uporabljal sem izključno izdelke podjetja Favn (pa to ni mišljeno kot reklama), ker so bili takrat praktično edini na tržišču. Zelo sem bil zadovoljen, olja so bila "čista", ni bilo neprijetnih oblog na posodi, v katero sem jih dajal, učinek je bil več kot zadovoljiv. Nedavno pa sem od istega podjetja kupil olje limonske trave, a mi je v dišavni lučki naredilo izjemno neprijetno in trdovratno emulzijo, ki ne gre dol niti s praškom ne z detergenti ne z ničemer. :xx!: :o|o: Opažam, da so na trgu sedaj izdelki različnih proizvajalcev in gotovo tudi različnih kakovosti. Najbrž bom poskusil še kakšna druga (drugih proizvajalcev, npr. Berglanda itd.). Zanimajo me vaše izkušnje na tem področju. Upam, da je reklama v tem primeru dopustna

Nedavno sem kupil rastišče kamene strele in še en ca. 4 cm dolg neobdelan kos, ki ga uporabljam za eliksirje. Nosorog pravi, da morajo neobdelani kristali stati v navpičnem položaju, če naj oddajajo pravilno energijo. Zato sem iz zobotrebcev :o|o: naredil nekakšno stojalce za tisti posamezni kos kamene strele, da lahko sedaj v kozarcu navpično stoji. Problem 1 torej rešen. Problem 2 pa je z rastiščem - ta ima namreč posamezne kristale, ki so zraščeni skupaj, obrnjene v različne smeri, nekateri ležijo, drugi so pokonci, tretji stojijo kot bi bili pijani itd. Gre torej pri rastiščih za enako logiko postavitve ali kaj? Nesmiselno se mi seveda zdi posegati v strukturo rastišč, ker so v svoji naravni nepopolnosti tako - popolni Tudi v tem vidim ljubezen stvarnika, ahhhh...

Marsikdo svetuje čiščenje kristalov v soli. Nekako 9 delov soli in 1 del vode, če se prav spomnim. Ali je taka sol potem uporabna večkrat? In če je, kolikokrat? Pa še to - koliko časa se pa morajo takole "marinirat"?

Tudi jaz menim, da se tekmovalnost danes preveč poudarja. Bolje bi bilo delati na sodelovanju med ljudmi, čeprav ne vem natančno, kako bi se dalo to vpeljati v vrhunski šport. V svojem prejšnjem komentarju se omenjal Ki Aikido - pri izvajanju tehnik je NUJNO zaznavati partnerja s katerim delaš, ker je od njega odvisno vsaj toliko kot od tebe (če ne celo več), čeprav si ti tisti, ki izvaja tehniko. To navajam zgolj kot primer aktivnosti, kjer je nujno "potlačiti" ego in "prisluhniti" drugemu. Če se da to v Aikidu, se da po mojem tudi drugod.

Mi imamo pa enga psa, mešančka, kuštrastga, 16 let starega. Je sicer že čisto betežen, samo kar čakamo, da bo po naravni poti "odšel". Imam še činčilo, samčka. Lušten ko hudiček, nagajiv glih en tolko. Če ga spustiš, gre najprej vse kable precvikat. Noro! Od nedavna imamo pa še mešanko med nemškim in škotskim ovčarjem, ki so se je misnli lastniki "losat", pa ji veterinar ni hotel dat injekcije. Tako smo jo po posredovanju brata prevzeli mi, in glej si ga no - po dveh dneh ima mlade! Nihče ni vedel, da je breja (mogoče edino tisti veterinar), zaradi spremembe okolja in šoka je povrgla 10 mladičev (na 13. januarja - res nesrečno za njih), a najbrž prezgodaj. Preživeli so trije. So pa zdaj kreprki in radovedni. Pa radi se crkljajo in igrajo.

Tretja možnost po mojem velja. Vse se vrača, vse se plača. Naša osebna odgovornost je, kako razumemo dejanje nekoga zoper nas in kaj storimo s svojimi čustvi. Maščevanje sam odklanjam. Vem pa, da se vrne vse, kar pošlješ od sebe. Tudi če se maščuješ. Odpuščanje in sočutje ali bolje ISKANJE odpuščanja in sočutja je boljša pot. Ko so čustva vroča, je to težko ali nemogoče, a sčasoma le uspe, če se trudiš. Seveda, če gre za "dolgoročno delovanje" nekoga, kar ti občutimo kot napad na nas, se distancirajmo koliko je mogoče oziroma kolikor se nam zdi potrebno. Kar seveda ne gre vedno (npr. v družini, kjer sta starša že zaradi majhnih otrok nekako "vezana" skupaj). V tem primeru pa postavimo svoje meje jasno in glasno (pa ne mislim z vpitjem) in iščimo pot, kjer lahko na konkretnih situacijah sodelujemo. Minister za zdravje opozarja: Maščevanje slabo vpliva na počutje, predvsem maščevalca! Svet je lep, poskrbimo, da tak tudi ostane!

Ne more biti lahko vrhunskim športnikom. Če samo pogledamo odzive javnosti, publike, ki se zelo hitro ogreje (en vrhunski dogodek, pa že vsi govorijo o novi eri za slovenski šport), po drugi strani pa se tudi hitro ohladi in kmalu se slišijo ognjevite kritike na račun taistih športnikov, ki so pred tednom ali mesecem dosegli nebesa. Precej dvoličen in najbrž čisto nič realen pogled na zadeve. Da bi zadovoljili te zahteve publike, pritegnili sponzorje (žal je tudi tukaj denar vladar - pa to ni nujno krivda športnikov), se ženejo za nemogočim, pa čeprav na račun lastnega zdravja. Verjamem, da s srcem živijo za svoj šport, a vprašanje je, kako daleč bi šli, če bi bila odločitev za to prepuščena le njim samim, brez pritiskov trenerja, publike, sponzorjev... Nikoli nisem bil goreč športni navdušenec, kaj šele športnik. Pred letom in pol pa sem začel trenirati Ki Aikido. Ne bi se spuščal v podrobnosti, recimo, da je to "borilna" veščina, ki ima v sebi zelo malo borilnega in veliko več iskanja sebe in načina delovanja, ki poskuša prinesti v svet kaj dobrega, ne pa pretepaštvo in nasilje. Nenasilje, neupiranje, poenotenje uma in telesa (skratka "biti pri stvari") - to so nekako lastnosti Ki Aikida kot ga jaz razumem. Bistveno pri vadbi te veščine pa je, da ne počneš ničesar, kjer bi preforsiral svoje telo. Delaš vaje in tehnike tako, da ti je čimbolj udobno, da se pa kljub temu pretegneš in razgibaš - nekako iščeš mejo, kjer mišice delajo, vezi se pretegnejo, ne greš pa preko te meje. Za moje telo zelo zelo pozitivna zadeva. In, zanimivo, kmalu po začetku treniranja sem ugotovil, da že razgibalne vaje pri telesni vzgoji v šoli včasih prej škodijo kot koristijo (vsaj, če jih delaš tako, kot je nas naučil učitelj na naši šoli, tudi sam športnik). Mislim, da pretiravanje kjerkoli škoduje. In z zdravjem se ni za hecat. Razumem torej strast in veselje vrhunskih športnikov, vendar ne bi rad stal v njihovih čevljih.

Berem spet in vidim nove komentarje. Oko se ustavi na El Ninu (in njegovem komentarju) Objavljeno 13. Feb 2004 ob 23:57 "...me mal motijo geji, čist razumem da se dve bejbi precej zbližata, in lepo kaj naredita tazga k je prijetno za oko, ampak da se dva tipčka dobista, in zaližeta pred tabo, to je pa prizor, ki mi ni prijeten, no way..." Sicer nič novega za moje uho, veliko strejt pobov tako gleda na zadeve, še vedno pa tega ne razumem povsem. Zato samo podvprašanje, da stvar razčistim v svoji glavi - gre tukaj samo za neko estetsko vprašanje ali kaj drugega? Če je nekaj prijetno za oko, domnevam, da gre za vprašanje estetike. No, če si to pravilno razlagam, potem najbrž velja de gustibus non est disputandum (o okusih ni vredno razpravljati). No, mimo tega... Z vami bi želel deliti svoje razmišljanje še o nečem. Kadar je govora o homoseksualnosti, heteroseksualnosti, biseksualnosti, transseksualnosti itd., izraz SEKSualnost vedno tolče v oči. Definicije so pač definicije in služijo svojemu namenu, vendar imam občutek, da to večkrat pri ljudeh zbuja (morda tudi nezavedno) le enovrstne konotacije - konotacije spolnosti. Kar je še vedno razumljivo, vendar menim, da je pomembno razumeti, da se življenje kateregakoli človeka ne vrti le okoli spolnosti (razen redkih, ki si življenje namenoma ustvarijo tako). Govorim namreč o tem, da če je nekdo heteroseksualen, nihče ne pomisli: "Jah, saj temu gre pa samo za seks." Vsi se zavedamo, da je ta oseba večplastno, kompleksno bitje z mnogostranskimi interesi. Ko pa kdo omeni homoseksualnost, imam občutek, da večina ljudi pomisli točno in samo na spolnost. Kot da pri "njih" ni ne ljubezni, odnosov, poklica, duhovnosti, hobijev, kulture, politike, umetnosti in kar je še tega. Resda je to kriterij po katerem se razlikujemo (pa še zdaleč ne edini), vendar to ne izključuje ostalih področij človekovega delovanja. x!x S tem v povezavi pa samo še misel ali dve namenjeni predvsem avtorjem komentarjev, ki kot argument za nestrinjanje s homoseksualnostjo navajajo konkretne načine spolne prakse. Rahlo absurdno se mi zdi reči: "Ti, gej, se mi gnusiš, ker imaš analne spolne odnose." To je isto, kot reči: "Ti, strejt, se mi gnusiš, ker ti je všeč poza 69." Zanimivo je, da analni spolni odnos ni "rezerviran" samo za geje, po drugi strani pa statistika navaja, da 30 % gejev nikoli ne participira v tovrstni praksi. Argument torej stoji na malo trhlih nogah. Sploh pa ne vem, kaj ima moja spolnost opraviti s komerkoli drugim kot z menoj in mojim partnerjem. In isto velja za vse vaše spolnosti - so vaše in vaših partnerjev. Če me nekdo sovraži, :xx!: ker sem karakterno gledano prasec, egoist in arogantna opica, to lahko razumem. Če me ima nekdo rad, ker sem prijetna družba, dober človek in se trudim pomagati tudi drugim, to lahko razumem. Da pa sem nekomu trn v peti, ker imam tudi jaz svoje spolne fantazije, ker mi je všeč opera, ker nisem vegetarijanec itd. - to pa težko razumem. Sicer pa nisem jaz tisti, čigar energija se zgublja v prazno, ko me nekdo sovraži ali ne mara. Spoznal sem, da moja čustva, prijetna in neprijetna, poganjajo energijo po mojem telesu. Prijetna čustva me na nek način napolnijo, medtem ko me neprijetna izčrpavajo. Sam pri sebi sem se odločil, da se bom koncentriral na prijetna občutja, na ljubezen, na sprejemanje, na sočutje, na dajanje. Kaj pa vi?

Prebral vseh 11 strani komentarjev. Fjuuuu... Švic teče! Vidim, da je tukej ogromno liberalno mislečih. Bolje rečeno ljudi, ki ne etiketirajo in rajši pogledajo globlje. Krasna družba! Moje mnenje seveda sloni na moji osebnosti in izkušnjah, zato je prav, da povem vsaj tisto, kar je za ta forum bistven podatek. Torej, sam sem gej. Rad bi poskušal razložiti svoj pogled na trditev, ki se nekajkrat pojavlja v komentarjih - smiselno gre nekako takole: "Nimam nič proti gejem, če tega ne 'počnejo' v javnosti/mene ne silijo s tem/se ne kušujejo pred mano/..." Razumem tako stališče, ampak vsaj pri meni osebno (pa tudi vem, da nisem edini), poljub mojega fanta ni politična izjava o mojih pravicah ali kaj podobnega, ampak izraz moje ljubezni do njega. Res pa ne vidim razloga, da bi svoja čustva zadrževal in jih izražal zgolj na 'primernih' lokacijah (torej, kjer se heteroseksualni večini zdi primerno). Če me piči, da kušnem svojega fanta, bom to storil. Sicer pa mi je veliko do dialoga, do sprejemanja, do strpnosti itd. Naj bo ljubezen med vsemi in za vse! Lep pozdrav!