Pred približno dvema mesecema sem doživela par prvih večjih pretresov v življenju, ki so me dodobra zlomili in še zdaj sem v neki zaključni fazi postavljanja na noge. Že prej sem se namreč zanimala za "duhovnost", zdaj, v tej fazi, pa se je to le še okrepilo. Več kot očitno pa je, da tavam po mnogih poteh in idejah. Joga, reiki, mantre, zen, avtomatsko pisanje,... Zanima me predvsem, če je ob poplavi vseh znanj sploh dobro, da se zanimam za tak velik rank področij, ali bi se morda vseeno morala bolj omejiti (ter če je ob vseh teh idejah in praksah (ter njihovem prakticiranju) sploh možno doseči neko notranjo celovitost, ali to le pripomore k "deljenju na delce")? Hkrati pa; kakšnih metod se sami najraje poslužujete in kako ste se odločili prav zanje?