Težko se navajam na jesen..in ko se mi nekako zazdi, da v meni ne zbuja več ..otožnosti.,..žalosti.. gre tudi jesen mimo. Mogoče bi rabila pisat svoj arheološki dnevnik..dnevnik izkopavanja po duši.. da bi v tistem možnem izkopanem našla neprečiščeno okno, skozi katerega jesen za jesenjo zrem..ga očistila za vedno. Nekak se mi zdi, da je zame preveč lenobna, skrivnostna..in neusmiljena.. začenja zakopavati še eno leto. Čakam. da pridejo sestre..ta mlajša je na ločevalni dieti http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png ..druga pride z maratona z Dunaja.. najstarejša pa iz Toskane. Ne da mislim..vem, da bo večer prijeten. Vedno je. Z njimi. Tiste nitke..stkane med nami v otroštvu..so meni posebno drage. Lepe. In dragocene.