Nekdaj je šaman deloval kot zaščitnik svoje skupnosti pred uničujočimi silami narave, danes je poklican, da deluje kot zaščitnik pred uničujočimi silami t.i. civilizacije. Šaman trojstvo razume kot nerazdružljivost treh enakovrednih ravni človeka: telesa, duše in duha. Uradna medicina, alternativna medicina in cerkev svoje delovanje usmerjajo zgolj na eno raven, vzlic čemur sicer lahko obvladujejo ljudi, ne morejo pa obvladati bolezenskih stanj, ki so posledica porušenega ravnovesja vseh treh ravni, neznanja in nizkega stanja zavesti, ki tovrstno manipulacijo omogoča. Šamanizem je arhaična znanost, ki jo današnja materialistična znanost ne more uokviriti v nek sistem, zato jo pogosto označuje kot magijo. Znanstvene paradigme ne ponujajo celovitega vpogleda v realnost in nesporno postaja, da je kozmos vse bolj iracionalen, znanosti nerazumljiv in nerazložljiv. Šamanska kozmologija svet razume kot magičnega ali svetega. Prepoznati svet kot racionalen in iracionalen, torej magičen ali svet hkrati, je naloga šamanizma. S tem spoznanjem lahko presežemo omejitve, ki določajo polje mogočega in prestopimo v svet, ki ga naša omejena zavest imenuje polje nemogočega, dogajanja v tem svetu pa veljajo kot čudežna. Čudeži pa se ne dogajajo v nasprotju z resnično naravo sveta, ampak jih imenujemo čudeže, ker resnične narave sveta ne prepoznamo in ne razumemo njegove magične ali svete narave. Zato vedenje o resnični naravi sveta in človeka, kar je paradigma šamanizma, pomeni preseganje omejitev, ki določajo polje mogočega, da se lahko zgodi navidezno nemogoče: da človek ponovno zaživi v svoji prvobitni popolnosti kot trojstvo telesa, duše in duha.