viyola

Prav lepo je malo višje.tam na 1500 nadmorske.več kot znosne temperature..v senci prijeten hlad... na soncu toplo, prijeten veter..pa takšen mir...takole se pa res lahko počutim kot eno z vsem.. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif

Hekate..možen bi bil tudi odgovor, zakaj imeti otroke.. i) ker nataliteta pada j) ker je počil kondom..http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif pa še, pa še možnih odgovorov..pa vprašanj..nebi bila rada filozofska.. pod nobeno točko možnih odgovorov ne spadam, nikjer nebi bil odgovor da.. Idealno je, kot pravi Marsa, da se dva poklopita, imata iste interese..se odločita še za enega člana ..itd..Prav zares ne iščem niti nikoli nisem iskala razloga, zakaj bi imela otroka. So se pač zgodili, vsi trije. Starejši že leta iz gnezda..sem prav ponosna na vsakega posebej. Ko si mlad, še ne razmišljaš o starosti, vsaj jaz nisem..po tvoji "anketi" , zdaj , lahko rečem, da mi bo presneto dolgočasno, če me na stara leta ne bo nihče prišel pogledat. Enostavno svojih otrok ne morem strpati v ene banalne odgovore, zakaj so..Pa tudi za druge me ne briga, če se jih branijo. Vsak po svoje, pa vse je prav..http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Ob prvi priložnosti bodi pikra in direktna...Bi bila to ti? Mater, kako sem jaz pametna http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_dead.gif ..nisem pikra, naučila sem se pa direkt v hecu povedat kar mislim.. al pa direkt , pa če pomislim, tudi pikro..al pa ne?..Moram razmisliti..

Nisi koza

Domoljubka , zelo lepo http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

ISKANJA Iskal sem ljubezen, iskal sem jo med ljudmi. Našel sem jo, a bore malo. Iskal sem mir. V sanjah in samoti. V gozdovih sem ga iskal, pod krošnjami dreves, v mahu in pod debli. Ob rekah sem ga iskal v divjih tokovih in mirnih rokavih, v potokih in hrumečih slapovih. V planini ga ni bilo, nev skalnih špranjah in tudi ne med nemirnimi travami. Skoraj sem ga že našel v snegu in noči, pa so ga prepodile sence. Miru ni bilo nikjer, bila pa je pesem rek, potokov in slapov, vsakokrat glasnejša in lepša. Bili so dišeći in pojoči gozdovi. Bili so cvetovi vseh barv, oblik in vonjav. In bil je Lunin svit in Sončeva bleščava. In bili so oblaki, počivajoči in bežeči. Goreli so včasih, spet drugič grozili. Mnogokrat so nežno božali pogled. Iskal sem mir in sem našel ljubezen.Veliko ljubezni. Pohotno in divjo v živalskih in rastlinskih oblikah, barvah in glasovih. Našel sem jo v nevihtnih bliskih in gromu, v žvižgajočem vetru in poskakujočih brzicah. Nežna in pomirjujoča je bila v tihih tolmunih, ob šelestečem sneženju, med blagimi sapicami na vrhovih in v temnih gozdovih. Z ljubezmijo sem našel tudi mir. V samoti ga najdem in povsod tam,kjer sem ga nekoč iskal. Čudno, le vase nisem pogledal. Zdaj vem. Kadar sta ljubezen in mir v meni, ju najdem povsod...(dr. Jani Kokalj)..

So trenutki, ko gre vse narobe. Ne pustite se vznemirjati : minejo..( Renard)

No, pri nas v družini ni bilo nasilja..so bili pa drugačni vzorci, v katerih sem se z bivšim dobro dopolnjevala..recimo nesamozavest, filing da nisi vreden, nisi sposoben drugačnega partnerstva..ko si še mlad, tam v povojih odraslosti, mi niti ni nihče povedal , da drugih nimamo pravice spreminjati, pa ukrivljat po svoje. Pa ne krivim nikogar, pač obdelujem, učim se živeti tukaj in zdaj, ne nekje v preteklosti ali prihodnosti. Ko berem svoje pisarije, vidim, da čeprav mislim, da sem nekako obdelala , spustila in oprostila, še vedno nisem ..čisto. Nikoli se nisem posipala s pepelom, vedno priznam tudi del svoje krivde..ker najbrž prava ženska zna naredit pravega moškega, in obratno...Me pa včasih zanese, pa ne zaradi partnerja, zaradi sebe, ker nisem znala drugače. Zato vedno pravim, da tudi če ni zgledalo tako, je bil moj velik učitelj. Iz knjige Alojza Ihana: "Odrasel človek mora biti najprej sam zase gospod in stati na svojih nogah, in odnos ni to, da se jebeno naslanjaš na drugega in pri vsakem njegovem premiku kričiš od bojazni, da te spodmakne; odrasel odnos je tisto, kar se vsak trenutek nanovo naredi med dvema človekoma, ki stojita vsak zase in si glede varnosti in preživetja čez pet minut lahko rečeta adijo in bosta zadovoljna s tem, kar sta imela. In ravno zato si ne bosta rekla adijo, ker imata pozitivne bilance in se jima ne splača reči adijo, kot se meni ne splača vsak dan menjati avtomobila, ker sem se pač odločil za mojo kripo, pa ne zato, ker je najboljša na svetu, ampak ker sem se odločil in mi tako ustreza in pika, nobene patetične utemeljitve o naj in ljubezni ne rabim pri svoji kripi, in kripa je lahko vseeno prepričana, da mi je z njo v redu in mi ni do menjave...

Bom poskusila iz svoje scorpio kože skočt..ali jo stransformirat ..kar v nekaj..http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_eek.gif ko včasih mislim, da zdaj pa ja že vse vem..že v naslednjem momentu spoznam.. da nič ne vem.. Jeba

Saj jaz zase tudi vem, kdo sem..me je pač prijel trenutek slabosti, da sem sploh začela s tem pisanjem..o odnosih. Ampak govoriti o tem, kar občutiš, kako se počutiš, kako doživljaš je isto, kot bi zdrav bolnemu ali obratno pripovedoval, kako se počuti. Zato vem, kako se je počutila Zalaya pa ostale, ki so imele podobne izkušnje. Pa tudi to vem, kako okolica dojema primere, katerim se to dogaja zdaj. Na ženske se gleda s pomilovanjem, pa kakšne reve so...večina pa si v sebi misli, da si je sama kriva. Občutek vzbujanja krivde v njej. Saj tudi po svoje je, dokler ji ne preklopi, da tega ne rabi, da je lahko tudi drugače.

Došao Crnogorac u Zagreb, naruči kavu i, normalno, dobije žličicu. Pogleda oko sebe, stavi žlicu u džep i pomisli: pitat će đedu šta je to. Dođe u Crnu Goru, izvadi žličicu i priupita: "Nu, đedo...de mi reci, šta je to..? A đedo sav prestrašen: "Nosi mi to iz kuće i iz države, nesretniče... vidiš da je to SJEME OD LOPATE !!!!!!!!!!!!!!"

Po dveh letih ločenega življenja sem vložila tožbo za ločitev. Medtem ni bilo z njegove strani nobenega denarja za otroke, tudi na socialni sem povedala, da ne želim denarja, da če smo do zdaj lahko, bomo tudi naprej..pa so vztrajali, da za otroke je pa treba poskrbet..Vsaka takale zgodba se razlikuje med seboj, v nekaterih detajlih je pa popolnoma enaka..Ker..se poskušaš imeti rad, povrniti dostojanstvo sebi, ali se vsaj ne sovražiti, ker...nekdo mi je ukradel precej let mojega življenja, nekdo je ukradel otroštvo mojim in SVOJIM otrokom, za katere mimogrede ne ve niti rojstnega datuma..ne ukradel.. zapil, spustil po grlu svojo družino...in jaz sem vse to dovolila. Nikoli nisem nikomur jamrala, jokala na nobenih ramenih, sem bila preponosna, preveč prizadeta, preveč vsega. Lažje se je zaupat nekomu tujemu, ker veš da ne bo analiziral, ne bo ..kaj vem.. Končno pa..kdo pa sem jaz?..Ena številka v statistiki ločenih parov..pa še kakšna malenkost poleg..

Zalaya..

In..samo še to..ja, Butl..želim si, da če bo samo ena trpeča duša izstopila zaradi tega pisanja.. bom neskončno vesela. Zato tudi pišem, ker se dejansko ljudje ne zavedamo moči, ki jo nosimo spečo v sebi..In včasih jo je potrebno obudit, pa se obrne tudi stran v knjigi..kaj veš, mogoče tudi v pravljico.. lep dan

Moja razmišljanja o ..recimo mojem odnosu..iz vsega tega , iz takih in podobnih izkušenj človek nikoli ne pride kot zmagovalec..ali kot poraženec. Je pa res, prideš drugačen, te spremeni, te obrne v sebe. Začneš delat na sebi..se začneš spraševat, kaj , kakšen vzorec, program je v meni..da si si dovolil vse to. In bolj kot zavestno delaš na sebi, več se ti kaže, da je za narest. Da je za spremenit. Edino žal mi je za otroke, starejši sin odklanja vsakršni stik z očetom. Je bil dovolj star, dovolj je videl in doživel..in želim si, da sprejme in odpusti..zaradi njega samega. Da bo lahko živel polnejše življenje..ker zamere in podobna negativna čustva škodujejo tistim, ki jih goji in ne razčisti. Vsak izmed nas..vsakdo bi lahko napisal svojo knjigo. Ja, Butl..nekateri znate pisati pravljice, jo živite, pri nekaterih so poglavja malo drugačna..vsak po svoje..ali kot je rekla Misty, vsak nosi svoj križ.

Jaz se vedno sprašujem drugače...če mi lahko kdo pove, kaj nekoga pripelje do tega, da svojega partnerja hoče razvrednotit na nivo predpražnika?..Kaj za zlomka se dogaja v njem?.Ali..kaj se je nekoč zgodilo nekaj v njem, da ni sposoben enakovrednega partnerstva?..

Ne vem..če verjameš, imaš željo..potem najbrž ja

Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor. ( Avtor neznan)

Mihela..lepo te je brat..se mi zdi včasih, kot bi brala moje misli..hmmm..tole o odnosih..že precej dolgo sama razmišljam.. a je za verjet v pravljice, ali nas je nekdo res v otroštvu naplahtal s tistim..in živela sta srečno do konca svojih dni.. Sem ločena..srečno ločena, leta ujetosti v zakon, v katerem ne vidiš več smisla..ker so moji pogledi na partnerstvo popolnoma drugačni s pogledi bivšega..ko doživljsš psihično in tudi fizično nasilje od nekoga, ki naj bi te imel rad..in ti njega.. Danes?..Sprejemam lekcije kot del učenja, kot nekaj, kar mi je bilo potrebno, njega kot učitelja, ker me je o meni naučil veliko več, kot bi si najbrž želel..Da zmorem, da lahko , samo če želim premikati meje v sebi, da zmorem in tudi z lahkoto poskrbim za vse sama.. Zdaj lahko rečem, da uživam svoje življenje..vsaj največ, kolikor ga lahko, kljub prezaposlenosti in vsem, kar sodi poleg službe, otrok in dela doma neznansko obožujem svoje večere..ko si vzamem čas zase, za svojo dušo ..pa tudi vem, da moja sreča ni na nekom drugem..je moja in samo moja odločitev.. Ko se nimaš več na koga zanesti..začneš zaupat..Bogu, vesolju..življenju, da je bilo, je in tudi bo vedno tako, kot mora biti.. lep dan

zelo lepo, Butl

Saj..potem pa vidiš, da so otroci tudi naši učitelji..nam vedno znova pokažejo, da je sreča v drobnih stvareh, ali kako malo je potrebno , da si lahko srečen.. Uživajte ob gledanju cd-ja..karkoli že je, je nekaj pomembnega.