Zakaj že?? Mislim, da je vprašanje, kaj so naše izkušnje.... In jaz mislim, da prijateljstvo med moškim in žensko pač ni možno (pravo prijateljstvo in ne kolegialnost, kar pomeni kava 2x mesečno in to je to). Jaz imam s tem same slabe izkušnje, zato je to zame iluzija. V gimnaziji naprimer sem spoznala dosti v redu fantov, ki so bili potencialni za dobre prijatelje in so tudi bili vedno ob meni, kadar sem žalovala za kakšno propadlo vezo, itd. Vedno so imeli čas zame, vse ok. Jaz sem si želela le prijateljstvo, oni pa zgleda nekaj več, ker so kadar sem imela naprimer fanta, vedno mrknili in ni bilo ne duha ne sluha od njih. Takih "prijateljstev", ki so prikrita in imajo globji namen (pač preskok v partnersko vezo potem) jaz nisem rabila, ker pač nisem čutila tiste privlačnosti. In zato si mislim, da je "prijateljstvo" včasih le krinka za nekaj drugega, kar bi kdo želel od mene.... Ti takozvani prijatelji so mi to že večkrat dokazali in zato nimam moških prijateljev, le kolege, za kakšen čvek vsake toliko časa in kavo. Če ima katera ženska kakšne drugačne izkušnje, me to za njo zelo veseli!