Hmmmm... no, mogoče so bila pričakovanja prevelika, ne vem.... Mal je blo spooky, vsaj meni. Prideva tja in nikjer žive duše, neki je cingljalo v vetru (pol sva našle na desni strani cerkvice en majhen "oltarček"- folk iz vseh vetrov nanosil tja vsega boga- med stvarmi še en vilinček, urezan v les- ne vem točno kateri, mislim pa da je bil Čudež), Lejkini psički se je pa čist zmešalo!!! Letela je sem in tja, kakor da bi kaj vohala, zaznavala, skoz naju je gledala v smislu "a vidve nič ne vidita al kaj?", al se je pa samo meni tako zdelo... Nč me ni mravljinčilo ali mrazilo- no, mogoče od vetra, mal zeblo, ker je bila grozna burja!... Drugač pa... občutki OK, samo nič pretresljivega. Je bilo pa kar malo grozno, ko sva z Lejko najprej zgrešili pot, potem pa nazaj grede, ko sva obrnili, zagledava tablo, ki jo še slep ne bi mogel spregledat! Ni nama blo jasno, kako je nisva videli... :OO!: Pa res velikaaa tabla. V glavnem, mogoče bo Lejka še kaj dodala... Slikce pa še sledijo...