Nada7

Meni se to zdi nevsakdanja sposobnost Drugače pa, res hecno, sem ravno risala drevesa, pa pogledam na forum in mayita napiše drevo , potem pa še Marsa da gor sliko drevesa, čeprav mogoče tudi zaradi tega, ampak jaz si ne morem pomagat, da si to razlagam kot da me vesolje vabi na Lunin forum

Ja to sem bila jaz, ne da bi od tebe pričakovala, od drugih. Glede namer/e se nekako malo bojim, ko da bi se lahko preveč zapičila v nekaj To o odvisnosti pa se itak nanaša najbolj name, drugače je res bilo mišljeno kot hec. Se strinjam drugače

I wish to report a burglary

Mihela, jaz sem tudi taka, da sem raje tiho in se umaknem, s svojo težo (to je ena mojih nevsakdanjih sposobnosti biti izjemno težka ) zdaj pa razmišljam, da si vsaj včasih mogoče preveč nalagamo. A je res možno nekoga drugega tako hitro potegniti v neko drugo počutje, ja verjetno tisti bolj sočutni so mogoče včasih bolj dovzetni ali če so nam bliže. Mislim, vsaj jaz sem lahko potem kar skoz tiho, če ne drugo je tukaj tudi črna luknja, ki posrka in razblini. Pa zdaj nekaj dni sem bolj utrujena in zatečena. No tam nisem hotela reči, da sem kaj posebej sočutna, sem pač na glas razmišljala o tem. Marsa, zadnjič si me kar precej presenetila, jaz sem pa pričakovala, da se bom morala zagovarjati, češ kake neumnosti govorim. Ti znaš tudi izraziti sočutje. Pa prešinilo me je, da ti je verjetno že kdaj rekel .. ma vsaka ti čast, pa kako se ti da .. in podobno. Jaz pa tako suhoparno in hladno odgovorim, ampak ta teža pač, najraje ne bi nič rekla, pa se mi zdi, da bi to bilo še slabše. Drugače pa sem tudi nekako odgovarjala na vse poste prej, češ kaj vse še je na svetu, nekako, saj se nisem počutila posebej žalostno. Pa potem vseeno nekako dobro dene, mogoče včasih šele takrat prav obutiš, prej si pa ne dovoliš, hočeš naprej in podobno. Aja pa hecno, ko mi prijateljica reče zakaj žalostna, si mislim, ojej to pa ni dobro da vsi vidijo to, no in pol se pa začnem trudit biti vesela. Sem pa hodit preverjat, če še bo kdo pisal o tem transurfingu, pa zgleda nekako ni več zanimanja. Jaz se še bi pogovarjala kaj o tem. Meni se zdi podobno zakonu privlačnosti. Pa malo sem poiskala, nekaj malega se je tukaj že tudi o tem govorilo http://www.lunin.net/forum/index.php/topic/1576-knjige-s-podroeja-duhovnosti-2/page__st__700__p__1055448986&?do=findComment&comment=1055448986 Drugače pa nočem hodit sem brat, ker vem da ne bom nič napisala. Razen če se kdo nenavadni javi, kot hulahop, pa zadnjič ni bilo nič drugega napisanega, sem kar malo odvisna, tu se vidi kakšne pomanjkljivosti ima naš zdravstven sistem, mislim, kdaj bodo sploh imeli zdravljenje odvisnosti od LF.

Hvala Marsa za prijaznost. Ja, enako z znanci. Tisti link Janko si bom jaz tudi pogledala.

Vroče bo (je) Jaz še kar razmišljam o čustvih in mi je kar malo naporno. Toliko vsega je tudi bilo povedano. Ja, zanimivo, kako različno doživljamo ali si razlagamo, razumemo, vsak po svoje. Glede žalosti, tudi otroci so lahko žalostni in se lahko tega niti ne zavedajo, kaj šele zakaj. Tudi z mano je bilo tako, da me je prijateljica nekoč vprašala, zakaj sem tako žalostna in nisem mogla reči drugega kot ne vem, saj se najprej tega počutja niti zavedala nisem. Potem, se spomnite, ko so na trgu včasih prodajali slike jokajočih deklic, pri nas doma je bila ena taka velika v dnevni sobi, nato še mi je nekdo od sorodnikov podaril eno manjšo verzijo ene druge jokajoče deklice! Si mislite, kako sem se počutila, s tem sem se identificirala in se mi je že zdelo, ko da bi bili vsi najraje, da sem žalostna in da me imajo najraje, ko se jočem. To sem se kasneje spomnila in sem si mislila groza! Potem sem izvedela, da je bila v preteklosti ena pretresljiva smrt v družini in zdaj ugotavljam, da se verjetno tega pač ni prebolelo, kot bi bile te slike v nekakšno pomoč pri prebolevanju, ker res lahko življenje od tebe prekmalu zahteva, da greš neusmiljeno naprej ali so ljudje okrog premalo sočutni do njih in niso mogli zato normalno žalovati. Potem še je žalost, ko ti nekaj ali nekdo vedno znova povzroča bolečino, si potem morda res lahko rečeš, da nočeš več biti žalosten in se nočeš več s tem ukvarjati ali da ni vredno, da nima smisla. Pri enih stvareh to verjetno lahko rečemo, pri drugih pa malo težje, če gre za ljudi, s katerimi smo za vedno neločljivo povezani. Tu verjetno ne moreš reči, da ni vredno, ker verjetno v bistvu je. Zdaj moram pa it, lp

S tem zadnjim citatom se strinjam. S čutili ne moreš čutiti, vid, sluh.. so le receptorji zunanjih dražljajev, kot tv sprejemnik brez signala Vidiš ti tudi praviš, da znaš čutiti, mislim, da nimaš kaj znati, ali čutiš nekaj, ali pa ne. Če mi nekdo reče koza zabita mi bo verjetno prvi trenutek neprijetno, razen če bom kakšne posebne volje ali pijana in se mu bom le smejala, nekdo drug pa to ne bo vzel niti malo osebno, kot praviš, seveda bi meni tudi bilo v redu biti takšna. Nasprotuješ si v trditvah, enkrat praviš, da je sočutje to, da čutiš to kar drugi čuti, drugič praviš, da to pomeni, da ga razumeš in nimaš v sebi čustvenih reakcij. Mislim, da sočutje ni nekaj, kar se bi odločil, saj tudi sama praviš, da ni najbolje reči moram imeti rad in podobno in zatreti čustva. Eno je odreagirati, drugo pa kar čutiš v sebi. "torej hočeš reči, če mu bo žal ga boš sprejela in če mu ne bo žal ga boš pa sovražila,tukaj si sama delaš probleme" Se strinjam, da bi sebi delala probleme in drugim okrog mene. Še enkrat isto, jaz se ne bom odločila, kako bom čutila v sebi. Ker se ne morem. In pišem na splošno. Nekaterih stvari ljudje nikoli ne prebolijo, kar jim je nekdo naredil. Po vsem svetu, karkoli. Seveda je najbolje to preboleti in dejansko to nima zveze s tem človekom. Ampak, ker tako doživljamo, da nam je nekdo nekaj naredil, se še vedno oziramo za tem človekom, se sprašujemo kakšen je, kaj je drugim naredil, kaj počne, se sprašujemo, kako je lahko to naredil, ali bo spet naredil, kako lahko nekdo tako čuti, kaj se mu plete po glavi .... tebe citiram: "apmak tako zares spoznaš sočloveka" Zdaj še enkrat berem ta zgornji citat o sočutju Sočutje je Zavest izražena skozi tvoja dejanja in besede Torej, tudi besede so v bistvu dejanja in tukaj govori predvsem o dejanjih torej, o zunanjem odzivu. Tukaj pa lahko spet hitro prideš do tega: "kako boš odreagirala joj ne smem biti jezna, čeprav si, vse ljudi moram imeti rada, čeprav ga v danem trenutku sovražiš. torej kam to pripelje laganje samemu sebi.in boš mogoče zaradi tega slabe volje še eno uro." Zdaj pa nisem več prepričana, da se strinjam.

ja, verjetno potem potrebuješ več časa, da to predelaš, kar je najbolje, če lahko, čeprav marsikdo ne bi mogel, in verjetno je tudi drugače, če se ta povzročitelj kaj spremeni, ali ne, ali mu je kdaj sploh kaj žal

jaz še vedno mislim enako, ga imaš pač rad v osnovi, kot sočloveka, če lahko v takem trenutku čutiš sočutje, je to precej drugače, velika razlika, kot če ga ne bi, lahko bi ga v trenutku tudi zasovražil, saj to ne pomeni, da se hočeš z njim družit

tole berem kar sta pisali o sočutju in si ves čas mislim, da kako je to čudno , ker sem tudi jaz prej razmišljala o sočutju v bistvu, nekje med peto in šesto urox:Dx, pridem spet pogledat in mayita piše čudno sem razmišljala o intuiciji in zaključila, da si je verjetno ne moreš razvijati, če ti ni mar za druge in da moraš imeti najprej rad ljudi in da je intuicija verjetno ena taka stvar, ki se je nikakor ne da zlorabiti. Tudi jaz mislim, da je sočutje v bistvu ljubezen.

Da malo pojasnim glede t.i. branja misli. Za dvakrat dopuščam možnost, da je bila le domišljija. Enkrat sem slišala glas nekoga prisotnega (videnega prvič in zadnjič v življenju) reči (v mislih) nekaj o meni. Potrdila bi si lahko le tako, da bi tega človeka, slišala v neki drugi situaciji reči točno te besede, torej bi vedela, da resnično tako govori in razmišlja, s takimi izrazi. A še vedno bi lahko dvomila, ker sem morda nekoga drugega prej slišala tako govoriti in je le imel podoben glas, torej bi le lahko to dvoje sama skombinirala. Drugi primer- z nekom sem se pogovarjala, naenkrat pa v mislih zaslišim (glas tega človeka) nekaj tako nasprotnega od tega, o čemer je šel pogovor, da sem se kar zdrznila in ta je takoj rekel: A sem kaj rekel? in to s spremenjenim glasom in celotno mimiko, ki se je skladala z energijo, ki sem jo prej začutila in je bila precej drugačna od te, ko je bil normalen pogovor. Zanimivo, da je uporabil prav te besede, lahko bi rekel tudi: Kaj pa je? ali Je vse v redu? ali podobno. Seveda je možno, da sem imela halucinacijo in se je ta odzval s skoraj identično energijo, ki sem jo jaz imela v sebi. Tretji primer- v nekih okoliščinah, situaciji, se mi je vztrajno ponavljala neka misel (samostalnik s pridevnikom), ki ni imela zveze z ničemer, z vsem skupaj, situacijo, prisotnimi, nato se mi je začelo dozdevati, da ima zveze z mano. To se je kasneje nedvomno potrdilo, je imelo zveze z mano in nekom prisotnim. Morda pa je šlo za telepatijo. Če se ti dvakrat nekaj zgodi, ne moreš tega imeti za sposobnost, a ne, sploh pa ne mislim le zaradi tega hodit na psihiatrijo. Pa še pred časom je bilo. Hecno je, ko nekomu podarim, kar si je na glas pred mano zaželel, ta to pozabi in potem, ko dobi, misli, da imam nekakšne posebne sposobnosti. Ali nekdo reče, oh tudi jaz sem ravnokar razmišljala, kaj bomo kuhali, kako zelo nenavadno. Pa bomo jedli skupaj in je 10 dopoldne.

Živjo Marsa, no, meni je šlo pa na jok, pa potem spet, ko sem prebrala tvoj odziv. Ampak baje sem neuravnovešena, ali pa so hormoni krivi. Pa tam se je o norcih govorilo, ta pesem govori tudi o tem in tudi v smislu, da nekateri ljudje druge, ki se jočejo ali plešejo ali pojejo označujejo za nore in tudi tiste, ki si želijo lepši, boljši svet ali vidijo nekaj lepo, kar se drugim grdo zdi in podobno.

...denke? wir hatten der Zeit im Kreft?... hm... halten die Zeit im Kreft?.. kako je prav? Reklama za film tedna. Pa razmišljam, kako se bi dalo naučiti nemščino. Pridem na forum in vidim, da se prav o tem pogovarjajo. Le kateri znanstveni in naravni procesi so pripeljali do tega? Ajjja naključje. Kako so zanimiva naključja. Meni so prav fajn. Vincent http://www.youtube.com/watch?v=PsxfvwuCqxo&feature=related

Ok. Nevsakdanji pogovor.

Eh. Zakaj je vzdevek smešen. Ti kar povej. Ti si smešen.

Zakaj?

Ja, to je baje res. Kaj je smešno?

Ne vidim logike. Raje povej ali se strinjaš ali ne, da ne moremo vsega vedeti. Jaz že menim tako. S tem, ko to rečem, ne pomeni da trdim, da vse vem, ampak le to, da ne moremo vsega vedeti Kaj ni rečeno? Je lahko del tudi katere druge bolezni in tudi shizofrenije, kolikor vem. Kaj hočeš s tem reči?

A ni psihoza del shizofrenije? Drugi stavek je pa zame verjetno preveč moder, da bi ga razumela. Se ti ljubi razložiti?

Tudi jaz. In vsi drugi. Razen tistih, ki se bojijo letenja ali nimajo denarja, časa...

Zgodi se tudi, da si osebek domišlja, da ve takorekoč vse. Kaj je resnejše kot shizofrenija? Dejstvo je, da ne moremo vsega vedeti. Ali pač? Vsi skupaj, brez izjeme smo večinoma verniki. Tudi znanstvenikom ne moreš drugega kot verjeti, kot tudi drugim "zaupanja vrednim" referencam.

Živjo. S to intuicijo si ne morem priti na jasno. Lahko na to gledam kot na veščino oziroma čut, kot so druga čutila, torej nekaj kar se je potrebno naučiti uporabljati. Tudi otrok se po mojem nauči uporabljati čute. Gotovo se je že komu zgodilo, da je kaj narobe videl, slišal in podobno. Treba se je naučiti tudi osnovnih stvari povezanih s telesom. Če je otroku slabo, ga bodo naučili, kaj to je in naslednjič bo vedel kaj to je in rekel "slabo mi je" ali "vroče mi je" in drugo. Potem je tako tudi s čustvi. In ne mislim le poimenovanja ampak dejansko prepoznavanja vsega tega. Kaj pravzaprav hočem reči, ne vem prav, mogoče, da si morda moraš najprej biti na jasnem s temi osnovnimi stvarmi, mogoče. Verjetno niti ne vem prav kaj sploh je intuicija. A bi lahko bila tudi ko rečem "se mi zdi" in potem vidiš, da se ti prav zdi? In kako je potem to drugače od razuma. Ali je to oboje razum in čustva ali kar vse In morda mi intuicija pravi, da je bolje, da nič ne pišem, ker absolutno nihče drug noče popolnoma nič napisati in se delam norca iz sebe. Saj je vseenox8Dx

Živjo alef, mogoče je kateria od teh http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_fictional_medical_examiners

Glede nenavadnih doživetij- ja. Vedno v povezavi z drugimi ljudmi. Enkrat sem z nekom začela peti pesem, kot bi bil v ozadju radio, vendar ga ni bilo. Enkrat pa sem z dvema ali tremi puncami nekaj uganila. Dvakrat se mi je zgodilo, da sem slišala misli nekoga, oddaljenega kakšen meter, dva. Enkrat pa me je vrglo v mislim da astralno projekcijo. Vse skupaj je le toliko, da vem da obstaja. Ne mislim pa, da sem zato nenavadna. V resnici mislim, da večina ljudi doživi kaj nenavadnega, vendar o tem ne govorijo ali pa niti ne opazijo ali pozabijo. Intuitivno zaznavanje jemljem nekako tako, kot če si nekje nekaj prebral in si zapomnil, pozabil pa si kje si prebral. Torej veš, a ne veš od kje. Glede nevidnega na materijo mislim da ne, mislim, da bi si zapomnila. Večkrat vem kako se kdo počuti ta trenutek, ne da bi ga videla ali slišala; v povezavi z mano. To je doma. To mislim, da ni tako nenavadno, marsikomu je vsakdanje in normalno. To sem omenila zato, ker njim pa je nenavadno. Ampak tako sem nekako "izšolana". Glede telepatije mislim, da gre bolj za povezavo kot sposobnost, pri meni. Verjamem pa, da so nekateri se sposobni z drugimi tako povezati, kot bi poklical ali kaj podobnega. To zaenkrat. Več pa ne bi tu zdaj rajex:o)x:inocent:

Se tudi jaz strinjam s temi minusi, da so nesmiselni. Ta trenutek se ne morem spomniti zakaj bi bili dobri. Če si predstavljam, da sem oni, ki ga stisne, gre to takole: 1 S tem se ne strinjam, pa ne vem točno zakaj.. saj je vseeno, glavno je, da se ne strinjam! torej - 2 S tem se ne strinjam in vem zakaj se ne strinjam, ampak ne bom povedal zakaj! MUAHAHAHA -